Od začetka 21. stoletja je Evropa znova v številnih preizkušnjah: vojna, krize na raznih področjih in splošna odtujenost med ljudmi, ki povzroča pomanjkanje upanja za prihodnost.
Kljub težavam vsakega zgodovinskega obdobja obstajajo priložnosti in kraji na stičišču različnih kulturnih krogov, ki omogočajo srečanje in pogovor, zlasti med verskimi voditelji, ki so prvi poklicani, da pogledajo onkraj političnih in drugih prehodnih agend, hkrati pa ostanejo v stiku z boleznimi tega sveta. Eno od takšnih prizorišč je država Slovenija, ki se nahaja v »srcu Evrope«, med Alpami, Sredozemljem in Panonsko (Madžarsko) kotlino, ter lahko deluje kot most med slovanskim, germanskim in romanskim svetom. Na poseben način to odraža obalno mesto Koper (gr. Iustinopolis, lat. Caput Histriae, it. Capodistria) ob Jadranskem morju, ki po svojem geografskem položaju in zgodovinski izkušnji povezuje vzhodno in zahodno Sredozemlje, s tem pa tudi vzhodno in zahodno vejo krščanstva ter druga verska izročila.
V nestanovitnih okoliščinah lahko vera v Boga, ki svojih obljub ne prelamlja, predstavlja oporo pri vztrajanju v dobrem na medosebnem, družbenem in duhovnem področju. Kristus v evangeliju poudarja potrebo po notranji drži vztrajanja: »Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; toda kdor bo vztrajal do konca, bo rešen.« (Mt 10,22) Zato se verskim voditeljem in vsem ljudem dobre volje odpira večna perspektiva, ki v minljivih zemeljskih okoliščinah in dobrinah prepoznava le sredstvo in ne cilja za polnost življenja tukaj in v prihodnjem življenju. Zakoreninjenost v duhovnem izročilu daje kristjanom in pripadnikom drugih religij občutek smisla in odgovornosti, da si prizadevajo za celostno podobo človeške osebe in uravnotežen družbeni razvoj. Gre predvsem za dialog, ki bi pospeševal uveljavljanje verske svobode ter krepil trajnostno skrb za naravne vire in ekonomski razvoj, v katerega ospredju naj bo dobrobit človeka in skupnosti, ne podrejanje brezmejni rasti ali dobičku. Doseganje pravičnosti v ekološkem in ekonomskem pogledu odločilno pripomore k (preventivnemu) delu za mir, to je k preprečevanju globljih nezaupanj in sporov, med katerimi se v zadnjem obdobju kaže tragedija vojne, ki poteka v Ukrajini, medtem pa se v novih okoliščinah vse nevarneje odpirajo stari spori na območju Zahodnega Balkana.
Tu ima svoje mesto prepotreben poziv, naj predstavniki političnih in vojaških oblasti nemudoma prekinejo vojskovanje, sedejo za pogajalsko mizo in poskušajo ublažiti vzroke in posledice vojne, ki lahko vodi v še hujši spopad svetovnih razsežnosti ter krepi sovraštvo med geografsko, zgodovinsko in duhovno bližnjimi narodi. Verske skupnosti se na podlagi zavezanosti dialogu in naklanjanja človekoljubne pomoči vsem prizadetim brez razlike zavedajo kompleksnosti trenutnih razmer, s čimer poudarjajo svojo željo po neodvisnosti od političnih in drugih interesov. Ob tem, zlasti v primeru Ukrajine in Zahodnega Balkana, priznavajo pravico do obstoja vseh verskih skupnosti in pozivajo državne oblasti, naj v prid miru in dialoga spoštujejo njihovo svobodo. Od tod je izjemnega pomena redno srečevanje in iskanje skupnih rešitev med različnimi verskimi skupnostmi, kjer imajo zaradi svojega zgodovinskega in sedanjega vpliva posebno odgovornost predvsem Katoliška in Pravoslavna Cerkev ter Islamska skupnost. V tem pogledu bratstvo in družbeno prijateljstvo poudarja tretja enciklika papeža Frančiška Fratelli tutti (Vsi smo bratje), s katero vključuje pripadnike judovske in muslimanske vere ter vse vernike in neverujoče, ki mir razglašajo za svojo osrednjo vrednoto. K temu nas zavezujejo Jezusove besede: »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.« (Mt 5,9)
Iskrenega srečevanja in dialoga, ki bi prinašal sadove, ne more biti brez molitve in zaupanja v Stvarnika, ki je gospodar zgodovine in dopolnjuje tisto, česar človek sam ne more storiti. Le okrepljena vera v Boga in iskreno presojanje lastnih dosedanjih dejanj, ki jih zaznamuje človeška nemoč, pripomore k doseganju miru na medosebnem, družbenem in duhovnem področju.
Msgr. dr. Peter Štumpf,
soboški škof in
voditelj Odbora za pripravo Foruma za dialog in mir na Balkanu
