Vlada Roberta Goloba je znova pokazala, da namesto iskanja rešitev raje preusmerja krivdo na druge. Tokrat je na tapeti Agencija za energijo, ki je, ironično, zgolj izvajala načrte, s katerimi je bila vlada že mesece pred tem podrobno seznanjena. Kljub temu zdaj premier in ministri prst usmerjajo na agencijo, kot da bi bila ta glavni krivec za posledice, ki jih je vlada sama odobrila.
Vlada je vedela, a ni ukrepala
Agencija za energijo je vlado pravočasno opozorila na spremembe metodologije obračunavanja omrežnine, ki so bile predstavljene kot bolj pravične in skladne z načeli zelenega prehoda. Namesto, da bi vlada podrobno preverila predlagano metodologijo ali podala pripombe, so jo odobrili in celo zagovarjali. Po javni reakciji na zvišanje stroškov za poslovne odjemalce pa so se odločili za klasično taktiko prelaganja odgovornosti.
Premier Golob zdaj trdi, da je nova metodologija neustrezna in zahteva vrnitev starega sistema. Ob tem se zdi, da vlada zanemarja svojo vlogo pri sprejemanju teh odločitev. Povrhu pa so člane sveta Agencije za energijo celo pozvali k odstopu, čeprav so ti zgolj izvajali politiko, ki jo je odobrila vlada.
Nespametna regulacija in politične igrice
Da bi pomirila javnost, je vlada regulirala cene elektrike za gospodinjstva, kar je sicer kratkoročna rešitev, a dolgoročno pomeni poseganje v tržne mehanizme in zaviranje naložb v zelene tehnologije. Hkrati pa se zdi, da vlada na področju poslovnega odjema ni imela nobene strategije. Prav poslovni uporabniki, ki so ključni za gospodarsko rast, so postali največje žrtve nedomišljenih ukrepov.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je agenciji postavil rok za vrnitev na star sistem do 8. januarja, kar je glede na kompleksnost procesa skoraj nemogoče izvedljivo. Vlada je tako z nepremišljenimi odločitvami ustvarila kaos, ki ga zdaj pričakuje, da ga bodo reševali drugi.
Kumerjevi dvomljivi motivi
Minister Kumer je v preteklosti več mesecev skrival študijo, ki je opozarjala na potencialne finančne pasti zelenega prehoda, vrednega 86 milijard evrov. Ta ista vlada zdaj zatrjuje, da so njihovi ukrepi usmerjeni v dobro državljanov. A kako naj javnost zaupa, če ključne informacije prihajajo na dan z zamikom in brez jasne odgovornosti?
Kdo bo nosil posledice?
Medtem ko vlada zahteva novo metodologijo, ki bo po njihovih besedah pravičnejša, je jasno, da je v ozadju predvsem reševanje lastne politične podobe. Namesto strateškega ukrepanja in pravočasnega prilagajanja se ukvarjajo z obtoževanjem in iskanjem grešnih kozlov.
Pravi poraženci tega političnega manevriranja so državljani in podjetja, ki se spopadajo z višjimi stroški in negotovostjo. Ostaja vprašanje, kdaj bo vlada prenehala z igranjem političnih iger in dejansko prevzela odgovornost za odločitve, ki so bile sprejete z njenim soglasjem.
