Na dvodnevnem vrhu Evropske ljudske stranke (EPP), ki je 17. in 18. januarja potekal v Berlinu, so voditelji držav članic razpravljali o ključnih vprašanjih evropske varnosti, migracij, gospodarske konkurenčnosti ter odnosov z ZDA. Med udeleženci so bili vodilni predstavniki evropske politike, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola in gostiteljem dogodka Friedrichom Mertzom, predsednikom CDU. Slovensko demokratsko stranko je zastopal njen predsednik Janez Janša.
Med glavnimi temami srečanja so posebej izpostavili stanje vladavine prava v nekaterih državah članicah, pri čemer je Slovenija pod vlado Roberta Goloba prvič pristala na seznamu držav, ki so problematične z vidika spoštovanja pravne države. To priznanje, ki ga je podprla tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pomeni, da bodo razmere v Sloveniji zdaj pod drobnogledom Evropskega parlamenta in Evropske komisije.
Evropska ljudska stranka je izpostavila več področij, kjer prihaja do resnih kršitev demokratičnih načel v Sloveniji:
- Spolitizirano sodstvo: Primeri, kot so Patria, Radonjić, STA in ukradena judovska vila, odražajo pomanjkanje neodvisnosti sodstva.
- Zloraba sodstva v politične namene: Posebej so izpostavili dogodke tik pred volitvami, na primer primer Trenta.
- Podrejanje medijev: S pomočjo ustavnega sodišča, novele zakona o RTV in nove medijske zakonodaje naj bi se omejevala medijska svoboda.
- Kršitve parlamentarnih pravil: Poudarili so preprečevanje postopkov za izvedbo referendumov, kršitve poslovnika in omejevanje svobode govora opoziciji v državnem zboru.
Predsednik SDS Janez Janša je na družbenem omrežju X povzel ključne ugotovitve vrha, ki po njegovem mnenju predstavljajo pomemben korak k zaščiti demokracije in pravne države v Sloveniji. Evropska ljudska stranka, ki ima močan vpliv v evropskih institucijah, se je zavezala k zaščiti demokratičnih procesov in pozvala evropske institucije k odločnemu ukrepanju.
Slovensko politično in medijsko okolje lahko pričakuje ostre reakcije na mednarodno priznanje težav z vladavino prava, pri čemer bo ključno vlogo odigrala tudi komisarka Marta Kos, ki bo verjetno poskušala omiliti posledice za slovensko vlado. Evropske institucije pa so zdaj postavljene pred nalogo, da znotraj svojih pristojnosti zaščitijo demokracijo, svobodo govora in pravno državo.
