V petek, dne 16. marca 2018, je v Viteški dvorani v Gradu v Slovenski Bistrici potekal 11. Pučnikov simpozij, ki so ga organizirali: Inštitut dr. Jožeta Pučnika, v sodelovanju s fundacijo Konrad Adenauer Stiftung in Občino Slovenska Bistrica. Vsakoletni Pučnikov simpozij si je pridobil ugledno mesto v slovenskem javnem prostoru. Tudi letos, ko se spominjamo petnajstletnice prezgodnje Pučnikove smrti, se je razpravljalo o pomembnih mejnikih v razvoju novodobne slovenske demokracije.
Letos mineva trideset let je, odkar je slovenska pomlad – po več desetletjih diktature – začela dobivati večbarvno politično sliko. Pojavile so se prve politične pobude in gibanja, slovenska civilna družba se je prvič množično odzvala na kršenje temeljnih človekovih pravic, ki jih je simboliziral proces proti četverici JBTZ. Se pravi proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču, Franciju Zavrlu, poleti, leta 1988 na vojaškem sodišču v Ljubljani. Takratna slovenska komunistična oblast je namreč s pomočjo tajne politične policije UDBE in jugoslovanske vojske želela, kot so rekli, »porezati špice, ki preveč štrle«. Zaradi upora civilne družbe in na novo nastalih političnih gibanj ji to ni uspelo. To je bil tudi čas, ko je dr. Jože Pučnik izdal knjigo Kultura, družba in tehnologija ter se odločil, da se bo vrnil v domovino in politično aktiviral v nastajajočem demokratičnem gibanju, ki je konec leta 1989 postalo znano kot demokratična opozicija Slovenije oz. na kratko DEMOS.
Uvodoma so goste pozdravno nagovorili: dr. Ivan Žagar, Gorazd Pučnik, dr. Michael A. Lange, Boštjan Kolarič in dr. Andrej Umek.
Dr. Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice je povedal, da smo Slovenci z lastno državo udejanjili želje, o katerih smo bolj ali manj na tiho govorili in razmišljali že v letih pred samostojnostjo. Želja biti sam na svojem, okrepljena s spogledovanjem z zahodnimi demokracijami, želja po boljšem življenju in hitrejšem napredku, o večji osebni svobodi v demokratični družbi se je prebudila tudi pri nas. Pri soočanju z normami družbe časa, v katerem živimo in ki ga vse bolj narekuje globalna histerija potrošništva pa lahko ugotavljamo, da je demokracija ves čas tudi na preizkušnji. Zato je tudi pomembno, da se spominjamo Jožeta Pučnika, ki je zagotovo utemeljitelj in osrednja osebnost slovenske osamosvojitve. Nekdo, ki je živel in razumel demokracijo v pravem pomenu besede, kakor bi jo morali tudi sedaj, ko smo postavljeni pred velike dileme, ko bomo mogli najti način, da jo bomo znali zopet uravnotežiti.
Sledile so pozdravne besede Pučnikovega sina Gorazda Pučnika, ustanovitelja IJP, ki s svojo družino živi v Trstu. Tako kot njegov oče, ki je znal slovenskemu narodu ob pravem času sporočiti, da je končno napočil čas za slovensko državo, njegov sin Gorazd s svojo številčno družino sporoča, da bomo obrnili slovenstvo, slovensko narodno ozemlje, slovensko državo, če bomo imeli več otrok. Saj se tako celotna EU kot tudi Slovenija srečuje z demografskim problemom. Povedal je, da je cilj IJP ta, da spodbujajo politično kulturo, to je bilj cilj dr. Jožeta Pučnika. Politična kultura je to, da razumemo, kaj se v državi dogaja in kar ne razumemo, skušamo razumeti.
Dr. Michael A. Lange, ustanovitelj KAS Zagreb je povedal, da kot predstavnik fundacije, ki je tesno povezana z nemško krščansko demokratično stranko ge. Angele Merkel, CDU, ki se prav tako ponaša z imenom velikega človeka Konrada Adenauerja, soustanovitelja njihove stranke, prvega kanclerja Zvezne republike Nemčije, želi izkoristiti priložnost, ko praznujemo obletnico rojstnega dne našega velikega vodje, da čestita g. Janezu Janši, njegovi stranki, za vse, kar so v toku zadnjih mnogo let dosegli. Njihova organizacija skupaj z IJP že nekaj časa spodbuja mlade, še bolj kot kadarkoli prej, da bi igrali aktivno vlogo v gospodarskem in političnem življenju v družbi, del katere so. Povedal je tudi, da se Slovenija prav sedaj nahaja v zanimivem obdobju. S predčasnimi parlamentarnimi volitvami si bomo oblikovali usodo svoje stranke in svoje države. Prepričan je, da bo naše skupno zaupanje v uspešnost predsedstva politične in gospodarske transformacije, h kateremu Slovenija stremi, izpolnjeno, v kolikor si bomo Slovenci našli prave politične zastopnike kot partnerje na tej poti. Fundacija Konrad Adenauer je kot vedno pripravljena prispevati k temu procesu. Zaželel nam je tudi dosti sreče na volitvah.
Boštjan Kolarič, direktor IJP se je še posebej zahvalil Fundaciji Konrad Adenauer Stiftung, ki v zadnjih treh letih intenzivno podpira njihovo delo. Ne samo ta simpozij, ampak tudi predvsem izobraževanje njihovih članov, tudi mlajših. Verjetno spoznavajo, da je trenutna situacija v Sloveniji slaba, tako na področju demokracije kot spoštovanju človekovih pravic.
Zahvalil se je tudi predstavnikom interesnih organizacij, predstavnikom SDS in posameznikom, ki so obiskali grob dr. Jožeta Pučnika in počastili spomin nanj.
Dr. Andrej Umek, predstavnik SLS in njihovega Inštituta dr. Antona Korošča, nekdanji minister in član Zbora za republiko je povedal, da se moramo kot priče tega simpozija zavedati nekaj temeljnih stvari. In prispevek IJP, da se bodo teh stvari zavedale tudi naslednje generacije, je izreden. V 80-ih letih se je predvsem s politiko Ronalda Reagana slavila vloga in pomen komunističnega sistema v Evropi.
Njihovo politika vojna proti imperiju zla je vodila do oslabitve, celo do krize komunističnega sistema. Ampak resnične spremembe so nastopile zato, ker so obstajale tiste »špice«.
Ko so se pokazale priložnosti, ki so izrabile to priložnost, da so ta »napihnjeni komunistični balon«, prebodle. Mi se moramo zavedati, da je to samo jasna politična akcija v danem trenutku. Izrabljati politiko kot umetnost možnega je tista, ki vodi do uspeha. Mi se moramo vsem tem ljudem, ki so bili »špica« izrecno zahvaliti. Ti so ustvarili situacijo, v kateri se nahajamo danes. Mogoče so mislili, da bo boljša, ampak vsekakor so pripomogli k naključnim spremembam. In še enkrat je poudaril vlogo dr. Jožeta Pučnika, ki je bil tista oseba, ki je to zelo zgodaj spoznal. Mogoče prej, kot mnogi od nas. In to je bila njegova glavna vloga.
Sledila je okrogla miza na temo: Proces proti četverici in začetki demokratizacije. V njej so sodelovali akterji in poznavalci tistega prelomnega časa: Janez Janša, David Tasič, mag. Igor Omerza in dr. Andreja Valič Zver.
V nadaljevanju posveta je o začetku demokratizacije, vlogi civilne družbe in Cerkve spregovoril msgr. dr. Anton Stres.
Simpozij se je zaključil s podelitvijo Pučnikove plakete za prispevek k razvoju demokracije ter podelitvijo potrdil o uspešnem zaključku 27. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika.
K.V.
