Kitajski lastniki omejili dostop do mariborskega letališča

(vir: Twitter)

Kitajski lastniki so omejili dostop do mariborskega letališča, ki je od četrtka v upravljanju državnega podjetja DRI. Ob vhodu na parkirišče letališkega terminala so namreč namestili opozorilne table, da gre za zemljišče v zasebni lasti, prehod in parkiranje pa da nista dovoljena.

Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, so sicer še prejšnji teden zatrjevali, da je služnost na zemljiščih v okolici letališča zemljiško-knjižno urejena. Zdaj pa se je izkazalo, da stvari pravno le niso dorečene.

V DRI so nato še včeraj zatrjevali, da »nameščene table ne ovirajo oziroma onemogočajo poslovanja letališča« in da to posluje normalno.

Državno podjetje DRI je upravljanje letališča prevzelo prejšnji teden, saj je prejšnji upravljalec, to je podjetje SHS Aviation, prekinil najemno pogodbo. Podjetje SHS Aviation, ki je v lasti kitajskega kapitala, je Aerodrom Maribor kupilo v začetku leta 2017, in sicer od Delavske hranilnice. Nato so z državo sklenili 15-letno najemno pogodbo za letališče, infrastrukturo in pripadajočo opremo. Obljubljali so tudi več sto milijonov evrov vredne investicije, pri tem so želeli doseči podaljšanje letališke steze.

Zdaj so najemno pogodbo prekinili, v lasti pa imajo veliko zemljišč. Poročali smo že tudi, da od domačinov pospešeno odkupujejo celo zemljišča v okolici, tudi na Pohorju.

Na pričakovane zaplete je Alenko Bratušek že sredi junija 2019 na seji državnega zbora opozarjal tudi mariborski poslanec mag. Dejan Kaloh.

Poslanec mag. Dejan Kaloh (vir: FB)

Med drugim je dejal: “Znano je, da se nekredibilni kitajski najemnik poslavlja s 15. julijem, po vsega dveh letih praznih obljub, čeprav je podpisal pogodbo za 15 let in obljubljal nove redne linije, neke nove razvojne cikle. Vse skupaj je padlo dejansko v vodo. Kot Mariborčan, kot Štajerec, prihajam iz lokalnega okolja, je res grenak priokus, da smo bili še enkrat več naplahtani s strani mestnih oblastnikov in s strani države.”

Opozoril je še na pomembnost letališča za razvoj regije in tudi države, ki bi morala prepoznati to konkurenčno prednost drugega največjega letališča v državi.

Nato je Bratuškovi postavil več vprašanj, med njimi tudi ključna o zagotovitvi kredibilnega upravljavca letališča, o državnem prostorskem načrtu za ta del, posebno pa je izpostavil časovnico za reševanje zadev ter opozarjal na morebitne zaplete.

Bratuškova pa je zagotavljala, da bodo vse stvari rešene v roku. Dodala je še, da bi bilo v primeru, če bi letališče zaprli, treba vračati več kot 5 milijonov evropskih sredstev. Glede stroškov v breme davkoplačevalcev, ker bo država upravljala z letališčem, pa je te ocenila na približno 700 tisoč evrov letno.

Po dobrem mesecu od razprave v državnem zboru pa se je zdaj izkazalo, da stvari le niso zadovoljivo rešene, na kar je včeraj na Twitterju spet spomnil Dejan Kaloh, Alenka Bratušek pa je sicer že nekaj časa na letnem dopustu.

M. P.