V okviru izobraževanja Akademije Jožeta Pučnika in Nove politike, so udeleženci to soboto najprej obiskali sedež VSO, kjer sta jim predavala Podpredsednik Slovenske demokratske stranke Aleš Hojs in Igor Omerza, mag., slovenski politik, publicist in ekonomist.
V zgodovini slovenskega naroda je osamosvojitev, utemeljitev in nastanek lastne državnosti enkratno, in neponovljivo dejanje. V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve si po Hojsovih besedah želijo, da takratni dogodki ne bi odšli v pozabo. Združenje gotovo pomembno prispeva k temu, da so se določena zgodovinska dejstva iz časa našega osamosvajanja izkristalizirala, predvsem pa, da so določeni dogodki iz tega časa dobili verodostojno in pomembno vrednost. Udeleženci Nove politike in AJP so opozorili, da v okviru vzgojno izobraževalnih vsebin ni dovolj poudarka na časih osamosvojitve in na sploh na vzgoji mladih do samega domoljubja.
Da danes ne vzgajamo otrok v duhu, da smo si državo izborili, da državo imamo, kaj pravzaprav to pomeni, kako smo sploh do nje prišli, s kakšnimi napori in tudi žrtvami. Res je del obveznosti na civilnodružbenih organizacijah, torej tudi na našem združenju, ampak te organizacije ne morejo nadomestiti vzgojnega procesa, ki bi moral potekati v šolah, odgovarja Hojs. Vsem nam in seveda tudi mlajši generaciji je položil na srce, naj to vrednoto vedno gojijo in zalivajo, da bo med nami rastla. Udeležence je povabil, da se pridružijo članstvu v VSO.
Igor Omerza je med drugim predstavil zbirko Velikani slovenske osamosvojitve. V knjigah pisatelj, med drugim, z natančnostjo razkriva podrobnosti največjega političnega umora v slovenski zgodovini. Gre za zahrbtni vosovski umor prof. Lamberta Ehrlicha, velikega slovenskega rodoljuba in očeta ideje o samostojni in zedinjeni Sloveniji, ki ga je Edvard Kardelj ukazal umoriti, ker je bil odločen nasprotnik stalinizma in hkrati pomembna osebnost v slovenskem katoliškem taboru. Skupaj s prof. Ehrlichom bi moral pasti tudi Ciril Žebot, a ga je srečno naključje rešilo gotove smrti. “Do čudeža osamosvojitve Slovenije pred 30 leti ni prišlo kar samo od sebe”, je prepričan Igor Omerza.
Slušatelji so imeli veliko vprašanj, saj so to vrstna pričevanja slišali prvič. Prav tako so pritegnila pričevanja iz knjige Velikani in Udba. Jože Pučnik je bil, politično gledano, najbolj izrazit disident v času komunističnega režima v Sloveniji. Zaradi njegove izjemno pokončne drže pri kritiki komunističnih političnih nesmislov konec 50. let se je režim nad njim hudo znesel. Tudi za zastraševanje drugih ga je za dolga leta zaprl v zapor, kjer je bilo veliko nasilja in razčlovečenosti, po zaporu, sredi 60. let, pa mu je onemogočil življenje v domovini, zaradi česar je moral emigrirati v Nemčijo. Konec 80. in v začetku 90 let, ob demokratizaciji, je imel ključno vlogo pri demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije.
Kot je Omerza pojasnil uvodoma v predstavitvi knjige Jože Pučnik – Psevdomarksist je psevdomarksist v naslovu oznaka udbovske obdelave Jožeta Pučnika v 60. letih. Kronološko se je Pučnik v udbinih dokumentih pojavil prvič 14. maja 1958 in zadnjič 20. aprila 1990. Gre torej za slabih 32 let zalezovanja Pučnika. Mlajši generaciji slušateljev je Omerza tudi objasnil kaj je bila Udba, da je bila privatna politična policija komunistične partije. Slušatelji enotno v skrbi za svojo domovino pod to vlado ostro obsojajo ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in se hkrati sprašujejo, kako dolgo bo ta vlada še teptala vrednote naše domovine, kaj slabega se bo še zgodilo pod to vlado, mogoče celo Muzej Udbi.
Po predavanjih smo dan nadaljevali v smeri proti Pivki, kjer smo si ogledali Muzej vojaške zgodovine.
Najprej smo si ogledali novo muzejsko razstavo Enigma – skrivnostno zakulisje vojne. Gre za enega največjih razstavnih projektov v zgodovini Parka, ki je obenem tudi prva obširna muzejska obdelava te pomembne zgodovinske teme v našem prostoru.
Nato smo si ogledali še zbirko Pot v samostojnost. Razstava Pot v samostojnost prikazuje potek osamosvajanja Republike Slovenije s poudarkom na osamosvojitveni vojni leta 1991. Razstava v osnovnih obrisih predstavi t. i. »drugo Jugoslavijo« oziroma socialistično Jugoslavijo ali Titovo Jugoslavijo kot federativno državo, ki je v Socialistični republiki Sloveniji zajemala veliko večino slovenskega nacionalnega ozemlja. Poleg Tita je bila glavna vez jugoslovanske federacije Jugoslovanska ljudska armada (JLA), ki je imela izredno velik vpliv na razvoj države in na njeno ureditev. V 80. letih 20. stoletja se je njena osnovna naloga preoblikovala iz obrambe pred zunanjim sovražnikom v obrambo pred notranjim sovražnikom. Zaradi omejevanja nacionalnega razvoja in grobega kršenja človekovih pravic je večina Slovencev Jugoslavijo vse bolj doživljala kot neznosno breme. S padcem Berlinskega zidu in z demokratičnimi spremembami v Vzhodni Evropi se je tudi v Sloveniji sprožila neustavljiva želja po demokraciji in večji samostojnosti, kar je po zmagi demokratične opozicije na prvih svobodnih volitvah aprila 1990 pripeljalo do plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije 23. 12. 1990. Na njem se je kar 88,5 % volilnih upravičencev izreklo za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo. Čez šest mesecev je v skladu z referendumsko voljo slovenski parlament razglasil samostojnost, čemur je sledila brutalna vojaška intervencija jugoslovanske armade, ki pa jo je zlomil odločen odpor slovenskih oboroženih sil Teritorialne obrambe in milice. Poražena jugoslovanska armada se je umaknila v vojašnice in konec oktobra 1991, štiri mesece po začetku vojne, dokončno zapustila območje Republike Slovenije, ki je šele tako lahko polno zaživela kot suverena država. Razstava omogoča, da obiskovalec podoživi vojno dogajanje v neposrednem stiku z nekaterimi pomembnimi eksponati iz tistega obdobja.
Tretja razstava, ki smo si jo ogledali je zbirka vojaških vozil različnih zvrsti in tipov, katerim je skupno le to, da jih je uporabljala Jugoslovanska ljudska armada.
Po vsebinsko bogati predstavitvi predstavnikov Muzeja, smo pot nadaljevali na turistično kmetijo pri Andrejevih, kjer so nam gospodarji te zelo lepo urejene turistične kmetije predstavili njihov način dela, ter težave, ki jih v teh časih občutijo tudi kmetje.
Da je bil ta dan poseben z bogato vsebino gre zahvala tudi predsednici SDS Pivka in predsednici Primorske regijske koordinacije SDS Jani Gržinič ter poslancu SDS v DZ RS g. Zvonetu Černaču.
Vir: SDS.si
