Slovenija s 1. septembrom uradno začenja svoje prvo enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov (VS ZN) v obdobju 2024–2025. Medtem ko Slovenija prevzema vodilno vlogo v mednarodni areni, se marsikomu poraja vprašanje, ali bo v tem času v zadostni meri naslovila izjemno perečo situacijo žensk in deklet v Afganistanu.
Potem ko so talibani vnovič prevzeli oblast nad Afganistanom, so uvedli omejitve zoper ženske, s katerimi so jih praktično povsem izrinili iz javnega življenja. Ne samo da so jim med drugim prepovedali potovanje brez moškega sorodnika, jim onemogočili izobraževanje v srednjih šolah in univerzah ter delo v državnih službah, ampak so jim tudi zapovedali, da morajo imeti v bližini moških, s katerimi niso v sorodu, zakrite obraze in telesa. Povrhu vsega se njihovega glasu v javnosti ne sme slišati.
Omejitvam ni konca
Kot da vse prej našteto ne bi zadostovalo, je sedaj talibanski minister za izobraževanje napovedal, da bodo tako, kot so dekletom prepovedali izobraževanje, sedaj prepovedali tudi to, da bi to odločitev kdorkoli postavil pod vprašaj. Kritike na račun postopanja talibanskega režima so seveda brez kakršnegakoli dvoma več kot upravičene, saj gre v omenjenem primeru za izvajanje sistematičnih in sistemskih zlorab afganistanskih žensk in deklet, ki lahko pomenijo preganjanje zaradi spola. Zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po navedbah STA opozoril, da preganjanje zaradi spola predstavlja zločin proti človečnosti po Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča, katerega pogodbena država je tudi Afganistan. Zaskrbljenost zaradi omejitev, ki jih predvideva nedavno sprejeti zakon, so izrazili tudi Združeni narodi.
“Just as we banned education for girls, we are now also banning people from questioning that decision”
Official announcement from the Taliban Minister of Education pic.twitter.com/YD4knvN4JD
— Visegrád 24 (@visegrad24) August 31, 2024
Čeprav je drastično omejevanje pravic žensk in deklet v Afganistanu povzročilo precejšnje mednarodno ogorčenje, odzivi slovenske levice in nevladnih organizacij, še posebej tistih, ki se tako rade razglašajo za vnete braniteljice pravic žensk, ostajajo precej skromni. Ministrica Tanja Fajon je avgusta sicer na družbenem omrežju X objavila zapis: “Talibanski tako imenovani ‘zakon o vrlinah in pregrehah’ je še ena sramotna prelomnica za Afganistan. Utišanje žensk in prepoved njihovih razkritih obrazov je očitna kršitev temeljnih človekovih pravic. Slovenija bo vedno podpirala krepitev ženskih glasov in opolnomočenje civilne družbe.” Tolikšne zaskrbljenosti kot v primeru “razmer na Madžarskem”, v Gazi ali pa v zvezi z določenimi notranjimi temami kljub temu ni mogoče zaznati, čeprav so Afganistanke po ugotovitvi Organizacije združenih narodov (OZN) najbolj zatirane ženske na svetu.
“Slovenija začenja svoje prvo predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov v obdobju 2024–2025. V VS smo prepoznavna, vidna in spoštovana članica. Naš glas ni le slišan, ampak pogosto odmeva. Ekipi stalnega predstavništva pri OZN New York se zahvaljujem za odlično delo in jim želim še veliko poguma in vneme ob začetku tega dinamičnega meseca,” je entuziastično napovedala zunanja ministrica. Ker je mogoče prebrati, da bo med slovenskimi prioritetami v času predsedovanja tudi razprava o razmerah v Afganistanu, pri čemer bo poseben poudarek namenjen izobraževanju žensk in deklic, pod vodstvom Fajonove, bo to nedvomno predstavljalo izjemno priložnost za Slovenijo. Ta bo lahko v praksi pokazala, kako resno jemlje kršitve človekovih pravic, še posebej v kontekstu ženske problematike v Afganistanu.
“Naše vodilo bo, da brez polnega, vključujočega in enakopravnega sodelovanja žensk v vseh sferah družbenega življenja ni trajnega miru in stabilnosti,” v zvezi z razpravo o razmerah v Afganistanu poudarila Fajonova. Seveda pa ostaja vprašanje, ali bo Slovenija dejansko prispevala k spremembam ali bo šlo zgolj za simbolične poteze. Če želimo uživati ugled kot država, ki ne uporablja dvojnih meril, se od nas v prihodnje nedvomno pričakuje, da bo zunanja politika stremela k uravnoteženju svojih odzivov na različne mednarodne krize. Bomo zmogli?
A. H.
vir: nova24tv.si
