Prvi maj je praznik dela in simbolizira praznovanje dela in delavcev po vsem svetu. Tradicionalno praznovanje v Sloveniji vključuje tudi običaj jedi fižola na ta dan. Zakaj pa je ta stročnica postala simbol praznovanja prvega maja?
V Sloveniji se tradicija praznovanja praznika dela sega v čas industrializacije, ko so se delavci začeli organizirati v sindikate in zahtevati izboljšanje svojih delovnih pogojev. Praznik dela se je začel praznovati leta 1890 in je bil posvečen prav delavcem in njihovim pravicam.
Med praznovanji so se ljudje zbirali in organizirali različne aktivnosti, vključno s pikniki in druženjem v naravi. Obrok na takšnih praznovanjih je bil pogosto sestavljen iz fižola. Zakaj ravno fižol? Fižol je bil cenovno dostopen, hranljiv in enostaven za pripravo v velikih količinah. Prav tako je bila ta stročnica v tistem času ena od osnovnih sestavin prehrane delavcev.
Občutek enakosti med ljudmi je bil v tistem času zelo pomemben, zato je bil fižol zaradi svojega obilja in okroglih zrn izbran kot simbol krogotoka dela in enakosti med ljudmi. Tako se je tradicija jedi fižola na prvi maj v Sloveniji ohranila do danes.
V Sloveniji se tradicija praznovanja prvega maja s fižolom ohranja na različne načine. Mnoge družine pripravijo posebne jedi, ki vključujejo fižol, kot so npr. fižolova juha, fižolova enolončnica, fižolov namaz, ali pa preprosto skuhajo fižol in ga postrežejo kot prilogo.
Poleg tega so ob praznovanju prvega maja pogoste tudi različne prireditve in shodi, na katerih se srečujejo ljudje iz različnih skupin in se družijo ob skupni mizi z obilico hrane, med katero ima fižol še vedno posebno mesto.
V zaključku lahko rečemo, da se je tradicija jedi fižola na prvi maj v Sloveniji ohranila kot simbol dela, enakosti in skupnosti. Fižol je ostal simbol, ki nas spominja na prizadevanja delavcev za izboljšanje svojih pravic ter na enakost in solidarnost med ljudmi.
Avtor: I.Z.
