Bistvo sprememb Zakona o vodah

Z uveljavitvijo novele Zakona o vodah na priobalnem pasu ne bo mogoča gradnja tovarn in drugih industrijskih, pa tudi zasebnih objektov. To pomeni, da na priobalnem pasu ne bo več možno graditi elitnih vil, zato tudi takšen vik in krik levičarskih političnih aktivistov.

Pod zaostrenimi vodovarstvenimi pogoji bo na priobalnih zemljiščih mogoče graditi le še enostavne objekte javne rabe (denimo otroška in športna igrišča, čolnarne in podobno), a zgolj tam, kjer bodo to dopuščali prostorski akti občin.

Občine bodo za spremembe prostorskih aktov, enako kot doslej, morale pridobiti soglasje Direkcije RS za vode in drugih pristojnih organov. Omejitve torej ostajajo, brez soglasij številnih strokovnih služb umestitev objektov v prostor ne bo mogoča.

Poleg dodatne zaščite pitne vode in priobalnih zemljišč pa novi zakon, kot omenjeno, omogoča tudi večjo poplavno varnost. Povečujejo se namreč sredstva za vzdrževanje vodotokov. Na podlagi novele se lahko za vzdrževanje in sanacijo, poleg sredstev iz državnega proračuna, koristi tudi 17 milijonov evrov iz namenskih sredstev Sklada za vode. S temi sredstvi bi lahko zagotovili poplavno varnost za velik del prebivalcev ter njihovega premoženja.

To so spremembe Zakona o vodah, o katerih bomo državljani in državljanke na zahtevo političnih aktivistov odločali na nedeljskem referendumu. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: “Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?”

Več o tem, vključno z zakonom, lahko preberete tukaj

M. P.