Pozdravljeni dragi prijatelji, podporniki Botaničnega vrta Univerze v Mariboru,
v januarju vas vabimo, da se nam pridružite na prelepi lokaciji v Pivoli, v prizidku gradu Hompoš, v katerem je sedež Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede:
V četrtek, 19. januarja 2023 ob 17.30, Zakaj, kako in kdaj konopljini kanabinoidi, Tanja Dagarin
Produkti CBD so že nekaj let na trgu, po njih posegajo posamezniki ne samo zase, tudi za svoje hišne ljubljenčke. Kaj stoji za kratico CBD, kako se izdelki med sabo razlikujejo, kdaj si s konopljinimi kanabinoidi lahko pomagamo in kako jih uporabljamo nam bo predstavila strokovna svetovalka za uporabo konopljinih kanabinoidov Tanja Dagarin.
V četrtek, 26. januarja 2023 ob 17.30, Gozdni specialisti, Urša Gajšek, DOPPS
Slovenci se ponašamo z velikim deležem gozda, dober glas o naših gozdovih pa sega tudi v tujino. Žal pa imamo kljub veliki površini gozda ohranjenega le manj kot 1 % starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, ki smo jih poimenovali gozdni specialisti.
Na predavanju bomo bolje spoznali gozdne specialiste in pomembnost naravi prepuščenih gozdov za njihovo ohranjanje.
Predavanja potekajo v prvem nadstropju prizidka gradu Hompoš, v predavalnici Milana Erjavca.
ZGODOVINA BOTANIČNIH VRTOV
Zgodovina botaničnih vrtov je tesno prepletena s študijem botanike. Najzgodnejše znane botanične vrtove je sredi 16. stoletja ustvarila italijanska univerza v Padovi, drugega pa je kmalu zatem ustanovila univerza v Pisi. V tem času so bili botanični vrtovi ustanovljeni tudi na Nizozemskem in v Angliji, kjer so postali pomembne zbirke za preučevanje rastlin.
V 18. stoletju so se botanični vrtovi začeli širiti po vsej Evropi, pa tudi v druge dele sveta, vključno z Indijo in Ameriko. Ti zgodnji vrtovi so pogosto služili dvojnemu namenu: bili so kraji učenja in znanstvenega raziskovanja, pa tudi kraji naravnih lepot in rekreacije.
V 19. stoletju so botanični vrtovi razširili svoje področje delovanja na ohranjanje in izobraževanje. Z rastjo področja botanike se je povečalo tudi število botaničnih vrtov po vsem svetu. V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je prišlo do prvega vala profesionalizacije botaničnih vrtov, pri čemer je bilo zgrajenih veliko novih vrtov, v katerih so delali usposobljeni strokovnjaki.
Danes je večina botaničnih vrtov odprtih za javnost, mnogi pa ponujajo izobraževalne in rekreacijske dejavnosti. Mnogi imajo tudi pomembno znanstveno funkcijo, saj preučujejo rastline in njihov razvoj.
Avtor: L.S.
