Na 10. izredni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali Predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil Dejan Kaloh.
Celotno stališče objavljamo v nadaljevanju.
“Danes torej obravnavamo Predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje in spoštovanje pravne države. Predlagatelj tega zakona je Zavod raziskovalni inštitut 8. marec, ki ga vodi in navzven predstavlja direktorica Nika Kovač. Namen zakona, ki posega v enajst veljavnih zakonov, je povrnitev v stanje, kot je bilo pred sprejetimi spremembami v Državnem zboru, po mnenju predlagatelja so bile v obdobju 13. 3. 2020 dalje, torej v mandatu 14. Vlade Republike Slovenije sprejete številne zakonske novele obstoječe zakonodaje, ki so v pravni sistem vpeljale mehanizme, ki bojda povečujejo vpliv politike, povečuje neenakost in rušijo domnevno temeljne pravne države. A na prvi paradoks naletimo že pri oceni stanja, kot ga vidi predlagatelj. Utemeljene ocene stanja učinkov izvajanja sprejetih zakonov, ki so bili sprejeti v času mandata 14. Vlade Republike Slovenije in jih s svojim predlogom zakona targetira predlagatelj že zaradi kratke časovne distance njihovega sprejema, enostavno ne more biti. Enajst veljavnih zakonov se želi spreminjati v relativno kratkem časovnem obdobju od njegove uveljavitve, kar seveda krni načelo pravne varnosti. Predlagatelj zakona niti ni podal oziroma ni mogel podati objektivne ocene razlogov za predlagane spremembe, to je storil zgolj na subjektivni ravni, s čimer se postavlja pod vprašaj načelo zaupanja v pravo, zagotavljanje pravne kontinuitete in preprečitev pravne praznine. V Poslanski skupini SDS menimo, da pred uveljavitvijo je potrebno pridobiti objektivno oceno dejanskega stanja za sprejem rešitev, ki posega v načelo zaupanja v pravo.Prav nobenega razumnega in stvarnega razloga ni za tako hitro obravnavo in sprejetje predlaganih rešitev preden se naredi celovita ocena stanja izvajanja teh zakonov v sami praksi. V poslanski skupini SDS za sprejem takšnega zakona vidimo le en razlog, to je seveda politični razlog. Torej povsem neracionalno nasprotovanje sprejetim zakonskim rešitvam pod prejšnjo vlado. Predlaganega zakona tako ni mogoče podpreti iz različnih razlogov. Predlagatelji so mimo brcnili že pri samem naslovu, tam namreč ne odraža vsebine zakona, predstavlja zgolj kot rečeno subjektivno oceno predlagatelja, kar že samo po sebi napotuje na politično motivirane razloge za sprejem teh sprememb. Zakonodajno-pravna služba DZ je v svojem mnenju opozorila, da pogoji za uporabo pristopa niso izpolnjeni, saj se posega v jasnost, preglednost in celovitost pravnega normiranja, kar so pomembne prvine načela pravne države.
Prav po kovaško se je udarilo po naslednjih zakonih:
- Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,
- Zakon o organiziranosti in delu v policiji,
- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo,
- Kazenski zakonik,
- Zakon o ohranjanju narave,
- Zakon o tujcih,
- Zakon o prevozih v cestnem prometu,
- Zakon o Državnem tožilstvu,
- Zakon o orožju,
- Gradbeni zakon,
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb.
Zdaj, takšen pristop poleg resnih ovir z vidika jasnosti, preglednosti in celovitosti pravnega normiranja povzroči tudi poseg v pravice izhajajoče iz instituta zakonodajnega referenduma oziroma kršitve 90. člena Ustave Republike Slovenije. Predlog zakona namreč posega tudi v Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki pa je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave izvzet iz referendumskega odločanja. Predlagana ureditev predstavlja takšno nasprotje, da bi Državni zbor ob odločanju o dopustnosti referenduma v vsakem primeru sprejel ustavno sporno odločite tako v primeru, če referendum dopusti ali v primeru, če referenduma na dopusti. Dodaten razlog, da predloga ni mogoče podpreti so tudi koalicijski amandmaji vezani na njihovo pravno in vsebinsko naravo, ki so bili na predlog koalicije sprejeti na matičnem delovnem telesu. Gre za amandmaje, ki so vezani na Zakon o orožju in predstavlja prepoved uporabe orožja iz točke 8a kategorije A tudi za športne strelce. S to prepovedjo bi dejansko trajno ukinili nekatere discipline v katerih slovenski tekmovalci uspešno tekmujejo doma in po svetu, kar je kot za Slovenijo kot športno nacijo nedopustno. S tremi amandmaji poslanske skupine SDS to sedaj popravljamo, upamo, da boste tudi te amandmaje z dobršno mero racionalnosti tudi podprli.
Kaj pa je dejansko intenca tega vašega zakona?
Želite si imeti nadzor nad vrtci in osnovnimi šolami preko vašega sindikata SVIZ, želite imeti policijsko ministrico, ki obvladuje slovensko policijo in verjetno tudi morebiti naroča politične pregone, želite si imeti strokovne komisije na Ministrstvu za kulturo, ki bodo sestavljene iz predstavnikov vam naklonjenih prej ne vladnih zdaj vladnih organizacij, želite imeti tožilstvo, ki bo podrejeno vaši politični opciji in bo verjetno zavrglo še kakšno kazensko ovadbo proti kakšnemu tajkunu, želite si nevladnih organizacij na področju varstva okolja in narave, ki bodo rušili vsak projekt, vsako investicijo in namesto slovenskim dajete prednost tujim študentom.
Za zaključek v poslanski skupini SDS tega zakonskega skrpucalu s strani Inštituta 8. marec, ki je v posmeh slovenski Ustavi in pravni državi, seveda ne bomo podprli,” je zaključil poslanec mag. Kaloh.
Poslanci Golobovega koalicijskega glasovalnega stroja (Gibanje Svoboda, SD in Levica) so zakon sprejeli.
M. P.
