Zaradi dveh različnih sistemov v Avstriji in Sloveniji v okviru delovne zakonodaje prihaja do vrste anomalij in krivic za delavce migrante pri plačilih dohodnine. Zato sta SDS in NSi v sredo na Ustavno sodišče RS vložili pobudo za oceno ustavnosti 44. in 45. člena zakona o dohodnini.
Delavec migrant del davkov plačuje v Avstriji, dohodnino doplača v Sloveniji, njegov razpoložljiv dohodek pa je nižji, kot če bi delal v Sloveniji, sta izpostavila poslanca Franc Breznik iz SDS in Jožef Horvat iz NSi.
Primer neenakosti v razpoložljivem dohodku delavca, ki dela v Sloveniji, in prebivalca Slovenije, ki dela v Avstriji, je naslednji: Če oba letno zaslužita 18.700 evrov bruto, ima delavec v Sloveniji za 1750 evrov višji razpoložljivi dohodek od tistega, ki dela v Avstriji.
Nadalje so delavci v Sloveniji upravičeni do povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana in prevoz) v neobdavčenih neto zneskih, čezmejni delavci migranti pa so upravičeni le do znižanja davčne osnove za ocenjene stroške.
V poslanskih skupinah zato sodišču predlagajo absolutno prednostno obravnavo. Predlagajo, naj sodišče ugotovi neustavnost zakonske ureditve v Sloveniji in vladi ter državnemu zboru naloži, naj neskladja odpravita v roku enega meseca.
Poslanec SDS Franc Breznik je na novinarski konferenci poudaril: “Če pogledamo avstrijsko delovno zakonodajo, se izredno razlikuje od slovenske, enako velja za dohodninske lestvice. Ugotavljamo, da sta nižji in spodnji razred relativno veliko manj obdavčena kot v Sloveniji. Zato se pri delavcih migrantih, ki so v Avstriji v nižjem ali v srednjem dohodninskem razredu in plačujejo nekaj manj davka, dogaja, da morajo v Sloveniji plačevati velike razlike v davku.”
Izpostavil je tudi primer delavca migranta, ki je dobil približno 18.000 evrov odpravnine, od katere pa je moral plačati kar 12.000 evrov davka.
»In to je samo ena od anomalij,« je povedal Breznik in naštel še uveljavljanje stroškov, anomalije glede jubilejnih nagrad, razliko pri vštevanju malice v delovni čas in podobno.
Ob tem je dodal, da so davčni režimi resda v pristojnosti držav članic, “a ne smejo biti taki, da bi bila oseba, ki koristi prost pretok, zaradi zakonskih določb v slabšem položaju od osebe, ki prostega pretoka ne koristi”.
Ob koncu je Breznik poudaril: “Statistika kaže, da se vedno več družin stalno naseljuje v sosednji Avstriji zaradi številnih birokratskih ovir v Sloveniji in zaradi vseh davčnih problemov, ki smo jih danes našteli. Gre za pereč problem, ki se dotika predvsem vzhoda države in gre za problem, ki ga mogoče Ljubljana ne čuti, a v SDS in NSI ne obljubljamo samo pred volitvami, ampak želimo položaj za delavce migrante, ki se jim dogaja krivica v zadnjih letih, dokončno urediti.”
Posnetek z novinarske konference je dostopen tukaj:
Zahteva za oceno ustavnosti v celoti je dostopna tukaj
M. P.
