Minister za zunanje zadeve, dr. Anže Logar, je na svoji Facebook strani objavil zelo zanimivo besedilo. Zapisal je, da ministrskega mesta ne dojema kot protokolarne funkcije, kjer podpiše vse, kar se znajde na njegovi ministrski mizi.
To razume predvsem v smeri, da strokovnim predlogom, ki nastajajo na ministrstvu, doda tudi politično dimenzijo. Da se nekaj premakne. Da se zavzame neko stališče. Da se ne skriva za nerazumljivimi paragrafi, ker je to pač najlažje.
Skratka, da se v življenje spravi tisto, kar je zapisano v koalicijski pogodbi. In tisto, kar velevajo strateški dokumenti o zunanji politiki. In ne nazadnje tisto, kar misli, da je prav.
V nadaljevanju je zastavil nekaj vprašanj, in sicer:
- Je prav, da praktično noben bančnik, ki je odgovoren za nastanek bančne luknje, ne sedi?
- Je prav, da nihče, ki je odgovoren za zamude v pravosodju, ne sprejme odgovornosti?
- In ali je prav, da Slovenke in Slovenci tako malo zaupamo pravosodju? Seveda ne.
“In, če imaš možnost, da kaj spremeniš: ali je prav, da zgolj nemo opazuješ? Po mojem ne,” je zapisal dr. Logar.
Spomnil je, da smo pred vrata EU prišli z razvojnimi zaostanki praktično na vseh področjih. Preko pogajanj za vstop v EU smo se prilagodili, izboljšali in postali razvitejši. Cilji, ki jih je postavila EU, so bili dovolj ambiciozni in privlačni, da smo se spremenili. Na boljše.
“Vendar pa na področju pravosodja tega napredka nismo uspeli doseči v zadostni meri. Zakaj ne, je stvar daljše razprave, ki presega ta okvir. A dejstvo je, da, če bi tudi na področju pravosodja dosegli opaznejši napredek, bi vsi živeli bolje. Ops, pomota. Prav bi se glasilo: bi velika večina nas živela bolje. Slabše pa bi živeli tisti, ki danes izkoriščajo pravosodje v smeri, da ohranjajo status quo, vzvode moči in vzvode kapitala.
Ampak, imamo drugo priložnost: Evropska komisija se je odločila zagnati ambiciozen projekt podrobnega pregleda stanja v pravosodju po državah članicah. V interesu (večine) Slovenk in Slovencev je torej, da gremo v ta dialog z odprtimi kartami. Pošteno in transparentno. In da vzvod dobrih praks po EU uporabimo za izboljšanje stanja v pravosodju doma.
Zato sem v osebnem pismu komisarju za pravosodje posredoval tri ključna sporočila:
• da je zaradi napak na področju vladavine prava v preteklosti zaupanje Slovenk in Slovencev v sodni sistem med najnižjimi v EU,
• da sem zaradi tega v preteklosti pogrešal aktivnejšo vlogo evropske komisije na področju pravosodja,
• in da zelo podpiramo to iniciativo EK in se že veselimo sodelovanja v razpravi.
Eni kričijo, da gre za odpiranje ideoloških tem. Naj bo zelo jasno: vladavina prava NI IDEOLOŠKA tema. Je ključna tema, na kateri temelji Evropska unija! Vsak, ki trdi nasprotno, zganja ideologijo najslabše vrste …
Tole je ta odstavek mojega pisma, ki je opozicijo tako silovito razburil:
Številni primeri nerazumno dolgih sodnih postopkov, ki so se končali z zastaranjem ali obsodbo države na Sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, neučinkovit pregon bančne kriminalitete, neupoštevanje načela videza nepristranskosti, uporaba totalitarne simbolike pri posameznih sodnikih, obsodbe opozicijskih politikov v rednem delu sodstva, ki so se končale šele z razveljavitvijo sodb na Ustavnem sodišču, neuresničevanje odločb Ustavnega sodišča, … Vse to je dodobra načelo zaupanje ljudi v sodni sistem, ki je po raziskavi Eurostata eno najnižjih med državami članicami EU.
Se vam zdi to sporno? Poseg v neodvisnost sodne veje oblasti? Blatenje Slovenije v tujini?
Presodite sami…
Sam bom še naprej prisegal na vladavino prava in naredil vse, kar je v moji moči za ta (upam, da skupni) cilj,” je zapis zaključil zunanji minister.
M. P.