Zveza borcev je ostro napadla dr. Jožeta Možino, avtorja oddaje Utrip na TV Slovenija, novinarja, sociologa in doktorja zgodovinskih znanosti. Ta se je za njihov napad odzval in zapisal:
Napad Zveze borcev name kot avtorja Utripa je zaskrbljujoč, saj razgalja, da se ta organizacija še vedno ni sposobna soočiti z zmotami svoje preteklosti in pokazati sočutja do tragedije prebivalcev, ki naj bi jih branili.
Zveza borcev tudi nima moralne avtoritete, da bi opozarjala na potvarjanje zgodovine na TV Slovenija, saj dejansko že desetletja njim neugodno resnico o zgodovinskem dogajanju med in po 2. svetovni vojni prikriva in pogosto ščiti potvorjeno zgodovino, ne glede na neizpodbitna dejstva.
Poleg tega kot narodne heroje še vedno vzdržuje nekatere nekdanje borce, ki so si umazali roke z zločini, npr. vpletene v genocid nad Romi leta 1942.
Na borčevski organizaciji so zamudili priložnost, da bi končno sprejeli dokazano in izpričano resnico. Namesto tega raje v duhu preteklosti s hudimi žalitvami obkladajo tiste, ki dejstva in pričevanja predstavljajo širši javnosti. Vemo, da je od tistih, ki so desetletja lagali o tisočih padlih Nemcih v Dražgošah in v tem duhu nadaljevali še leta po tem, ko je bilo število 26 padlih okupatorjev dokazano, težko pričakovati resnicoljubnost. A prav ta – resnicoljubnost oziroma skladnost z zgodovinskimi dejstvi, bi bila zdravilna za razklano telo vsega naroda. In končno tudi za ugled partizanskega gibanja, saj je že dozorelo spoznanje po opravičilu prebivalcem Dražgoš, ki so jih fanatični poveljniki proti njihovi volji in kljub njihovim prošnjam izpostavili napovedanemu okupatorjevemu terorju. Upajmo, da se bo to čim prej zgodilo, saj je ideoloških interpretacij dražgoške tragedije konec – na silo jim »verjamejo« le še tisti, ki imajo od tega koristi.
Razlage v duhu »zgradili smo razkošen spomenik, desetletja smo investirali v dražgoško epopejo in zmago in tega si ne pustimo vzeti« je sicer moč razumeti, vendar ne tudi podpreti. Naj ima končno prednost resnica pred ideologijo, naj imajo Dražgošani, ki so neprostovoljno plačali najvišji davek, prednost pred politiki, ki pridejo v Dražgoše enkrat na leto predavat njim in slovenski javnosti »kako je bilo in bo«.
Človeško življenje je bilo dragoceno takrat in danes. Kot humana družba se moramo civilizirati in prisluhniti tistim, ki so bili tu največje in celo neprostovoljne žrtve. Izhodišče je jasno, povedano tudi v Utripu: »Odpor proti okupatorju je visoko etično upravičen, žrtvovanje civilnih oseb proti njihovi volji pa nikoli ne.«
Med stotinami izrazov podpore, ki v teh dneh množično prihajajo na naslov avtorja oddaje Utrip na RTV Slovenija, so tudi taka, ki so jih zapisali Dražgošani, in zato še posebej zanimiva. Ena od gledalk tako piše: »Iskrene čestitke za izredno kvalitetno in strokovno podkrepljen Utrip o dogajanju v Dražgošah. Še marsikaj bi se dalo povedati tudi o povojnem dogajanju v Dražgošah, o strahu, ki so ga preživljali ob gradnji nove cerkve, o priporih, v katere so pošiljali drugače misleče, med njimi parkrat tudi mojega očeta itd. In o tem, kaj doživljamo, ko gledamo borčevske rdeče zvezde in zastave na spomeniku (čeprav le po TV). Kar nekaj Dražgošank po vojni ni hotelo sprejeti borčevske pokojnine, med njimi tudi moja stara mama. Le zakaj?«
V borčevskem napadu na avtorja Utripa je najbolj povedno to, da v nobeni točki ne izpodbijajo nobenega v oddaji omenjenega dejstva. Pišejo, očitajo, potvarjajo, sami postavljajo trditve in odgovore o stvareh, ki jih v Utripu ni. In v to se lahko prepriča vsak, ki najprej prebere borčevski napad in potem pogleda oddajo. Dosegla je rekordno gledanost in je dostopna na povezavi
Na površne trditve Zveze borcev, da se »nove resnice o Dražgošah objavljajo brez vsakršnih novinarskih ali zgodovinskih kriterijev«, odgovarjam z očitnim dejstvom, da je Utrip dne 15.1. 2022 kot komentar skladen z vsemi novinarskimi in zgodovinskimi standardi. Končno to dokazuje tudi pisanje ZZB. Če bi imeli argumente, bi bili v napadu na oddajo konkretni in spodobni, tako pa so žaljivi in abstraktni. Navedba, da izjave »ne temeljijo na nobenem zgodovinskem dejstvu«, pokaže vso revščino tega bizarnega napada na avtorja Utripa in domačine, saj znova ne izpostavijo niti ene navedbe, izjave, ki po njihovem ne temelji na zgodovinskih dejstvih.
Še tisti del borčevskega napada, ki govori o »do sedaj nezaslišanemu potvarjanju zgodovine«, potvarja resnico. Vse bistveno o dražgoški tragediji so avtorju povedali Dražgošani že leta 2002 v prispevku za TV Tednik, kar na borčevski organizaciji dobro vedo. Takrat so izvedli pritisk na vodstvo RTV in v Dražgoše je moral drug novinar, ki je snemal Vinka Hafnerja, naredil je protiprispevek, a na koncu je bilo tudi uredniku Tednika jasno, da bi se z novim prispevkom povsem osmešili in ga ni nikoli objavil. Na Zvezi za vrednote NOB tudi dobro poznajo izpovedi Dražgošanov Minke Habjan in Franca Kavčiča iz oddaje Pričevalci, ki je bila pred dnevi znova na sporedu TV Slovenija in v kateri pričevalca govorita to, kar je bilo v Utripu, in še veliko več. Pričevanje, dostopno na povezavi ( vir, temeljito predstavi, kaj se je dogajalo z Dražgošani in kako jih je fanatično partijsko vodstvo žrtvovalo za svoje ideološke cilje. Temu, kar povedo tisti, ki so izgubili očete, brate, domačije…, nihče ne more oporekati – zato se strahopetno spravljajo na avtorja, ki je vsebino predstavil širši javnosti. Vsaj dvakrat je Zveza borcev skušala ukiniti oddajo Pričevalci, zbirala podpise, peticije, močne podpornike je imela tudi znotraj RTV hiše. Vendar ni uspela, ker je prevladal interes javnosti, da izve več o naši preteklosti in da izve resnico. Poseben prispevek k aktivnosti borčevske organizacije proti novinarski svobodi in svobodi medijev pa je bil gotovo miting Zveze Borcev proti javni televiziji in mojim oddajam, ki so ga organizirali v Kopru poleti 2018, kar je bilo s strani civilne družbe tudi analizirano v prispevku vir.
Na goro očitkov na račun tistega, česar v oddaji ni, seveda ni smiselno odgovarjati.
Vir: jozemozina.si
M. P.
