V petek zvečer so se v Bruslju po več kot letu dni zaključila pogajanja med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo o prihodnjem sedemletnem programu Erasmus+.
Parlament je v pogajanjih o krovnem programu Evropske unije za šolstvo, mlade, mobilnost in šport zastopal stalni poročevalec dr. Milan Zver.
“Ponosen sem, da smo bili odločni in v pogajanjih nismo popuščali pri pomembnih vprašanjih, saj smo želeli ta popularen evropski program narediti še boljši za naše državljane”, je po zaključku pogajanj z nemškim predsedstvom povedal dr. Zver.
Ekipa dr. Zvera je bila med prvimi pogajalskimi ekipami Parlamenta, ki so dosegle politični dogovor. Čeprav bo program formalno stopil v veljavo šele spomladi, je današnji politični dogovorom omogočil, da bo skoraj v polnosti lahko začel delovati že 1. januarja 2021.
“V mislih smo imeli na stotine tisočev posameznikov, organizacij, šol, univerz in drugih, ki so nestrpno čakali, da zaključimo z delom,” je dodal poročevalec.
Ena izmed prioritet Parlamenta je bila, da program postane bolj vključujoč. Ljudje, ki prej niso imeli možnosti sodelovanja – zaradi finančnih razlogov, invalidnosti ali kakršnega koli drugega razloga – bodo zdaj prejeli finančno ali drugo potrebno podporo za sodelovanje v študijskih izmenjavah.
Parlament si je prizadeval tudi za poenostavitev programa – z manj birokracije, uporabnikom bolj prijaznimi informacijskimi sistemi in dostopom do financiranja iz drugih skladov EU prek instrumenta ‘Pečat odličnosti’.
Dr. Zveru je uspelo zagotoviti, da bodo odrasli, ki so vključeni v izobraževalne programe, prvič v zgodovini Erasmusa lahko sodelovali v individualnih študijskih izmenjavah v tujini.
“To predstavlja okrepitev principa vseživljenjskega učenja tega programa in je ključnega pomena v času, ko se mora tudi vse več odraslih priučiti novih veščin za življenje in delo,” je spomnil evropski poslanec.
“Prav tako smo zagotovili večji proračunski delež za izobraževanje odraslih ter za poklicno izobraževanje in usposabljanje, obenem pa ohranili visoko raven financiranja drugih delov programa.
Zaradi prizadevanj parlamentarnih pogajalcev za dolgoročni proračunu in tudi zaradi moje pogajalske taktike je program Erasmus + pred kratkim prejel dodatnih 2,2 milijarde EUR sredstev,” je poudaril dr. Zver.
“To povečanje nam je omogočilo, da smo v program dokončno vključili tudi tri velike nove pobude, ki so od leta 2018 tekle kot pilotni projekti – Evropske univerze, Centri poklicne odličnosti in pobudo DiscoverEU.
Še posebej sem ponosen na to, da sem uspel ohraniti pri življenju pobudo DiscoverEU, do katere so bili mnogi v Svetu in v Parlamentu skeptični.
Menim, da gre za odlično pobudo, ki bo EU približala mladim – vsak mladi Evropejec, ki bo dosegel 18 let, se bo namreč lahko potegoval za brezplačno vozovnico za vlak po Evropi, s čimer bo spoznaval našo skupno domovino in preko priložnostnega učenja pridobil mnoge koristne veščine. EU se mladim pogosto zdi nek oddaljeni koncept – DiscoverEU poskuša prav to spremeniti.
Močno upam, da bosta dobre rezultate pokazali tudi pobuda Evropske univerze, ki naj bi bila po prvi oceni težka okoli 1,1 milijarde EUR, in pobuda Centri poklicne odličnosti, ki naj bi uporabili okoli 400 milijonov EU. Vsekakor bo Parlament budno spremljal njihovo izvajanje.
Čeprav smo v začetku želeli še večji proračun za Erasmus+, menim, da v trenutnih težkih razmerah pandemije proračun v višini več kot 26 milijard evrov (po tekočih cenah) predstavlja izjemen uspeh.
Erasmus + je eden redkih programov, ki bodo novo obdobje začeli z bistveno višjim proračunom, kot so ga imeli na voljo v zadnjih 7 letih”, je zaključil dr. Zver.
M. P.
