Lanskoletne avgustovske poplave so za sabo pustile opustošenje, ki ga vlada Roberta Goloba še vedno ni uspela sanirati. Obljubljene hiše, kamor bi namestili “poplavljence”, še ne stojijo. Spodletelo pa mu je tudi pri očitnem poskusu, da bi naplahtal Evropsko komisijo. Ta je spomladi sporočila ministrstvu za kohezijo, da niso predložili ustreznih dokazil za prijavljeno škodo v višini 10 milijard evrov. Posledice skorajda rokovnjaškega odnosa vlade do Evropske komisije pa bodo seveda nosili “poplavljenci”.
“Čeprav ni dvoma, da so poplave povzročile veliko škodo, informacije, ki so jih posredovali slovenski organi, ne podpirajo ocene neposredne škode v višini skoraj 10 milijard evrov v zadostni meri,” je Evropska komisija zapisala v dopisu naslovljenem na slovensko ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
Spomnimo, vladna ocena škode se je po poplavah skoraj dnevno zviševala. Golob je v enem od svojih prvih nastopov po poplavah ocenil škodo v višini 500 milijonov evrov. Konec avgusta je ocena škode znašala že 4,7 milijarde evrov, nato je poskočila na 6 do 7 milijard in na koncu do 10 milijard. Škoda, ki so jo prijavile prizadete občine, je sicer znašala le 2,7 milijarde, kar pa ni vključevalo nastale gospodarske škode. Več – TUKAJ.
“Od 500.000 milijonov, 4 milijarde evrov, pa izjave Goloba, da je zagotovo škoda 6 do 7 milijarde evrov, sedaj izjava ministra za kohezijo, da je skupna ocena neposredne škode in posledic po avgustovskih poplavah 9,9 milijarde evrov. Sam Bog ve – ali pa vlada – koliko bo ocena jutri,” je tedaj zapisala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.
Kako je hotela vlada naplahtati Evropsko komisijo
V dopisu, ki ga je pridobil Dnevnik, je moč zaslediti, kako amatersko se je vlada pravzaprav lotila pridobivanja evropskih sredstev. Evropska komisija je izpostavila številne pomanjkljivosti v dokumentih, ki jih je posredovala Slovenija. Opozarjajo, da so bili dokumenti nenatančni, prav tako pa je bila uporabljena napačna metodologija.
“Edina geoprostorska informacija o obsegu poplav je zemljevid za celotno državo,” so denimo zapisali na komisiji, kot tudi, da je “omenjenih več virov prostorskih informacij, vendar v predloženih dokumentih ni pojasnjeno, kako so bile informacije iz različnih virov združene, da so pripeljale do izračunanega obsega škode”.
Po navajanju Dnevnika pa je komisija opozorila tudi, da bi morali prijaviti le neposredno škodo in na visoko tveganje dvojnega štetja škode. Izpostavili so primer, da je Slovenija prijavila za skoraj deset milijonov škode na opremi in učnih pripomočkih. Zaradi “nezanesljive metodologije”, na podlagi katere ni mogoče preveriti zanesljivosti trditev, “komisija ne bo upoštevala zneska 9.605.117 evrov.”
Komisijo pa je zmotilo tudi, da so v prošnjo za pomoč vključili nekatere škode, ki niso sodile v področje solidarnostnega sklada, kot so denimo “gospodarske izgube”, enako pa ocenjujejo za škodo na področju “okolja in stabilnosti tal”, ki naj bi po vladnih ocenah znašala 2,6 milijarde evrov.
Glavne žrtve vladnega zahtevka za očitno napihnjeno vsoto pa bodo seveda žrtve poplav. Komisija namreč v dopisu zapiše, da “je presoja vloge Slovenije glede poplav v avgustu 2023 zadržana do prejema zahtevanih dopolnilnih informacij”.
Ministrstvo ni hotelo posredovati dopisa
V oči pa bode tudi način, kako je želelo ministrstvo “skriti” dejansko vsebino dopisa. Na novinarske prošnje, da razkrijejo vsebino dopisa, so najprej odgovorili, da je Evropska komisija zaprosila za določena dodatna pojasnila, samega dopisa (očitno zaradi uničujoče vsebine) pa niso želeli posredovati. To so storili šele po tem, ko so v Dnevniku zaprosili za dopis v skladu s pravico do dostopa javnih informacij.
Ž. K.
vir: nova24tv.si
