Golobova vlada ni držala skoraj nobene predvolilne obljube, le eno samo – da bo višala davke. Obremenitve so višje, življenjski standard ljudi pa nižji.
Izračuni kažejo, da povprečen Slovenec letno izgubi okoli 300 evrov neto plače. Hkrati si lahko privošči manj osnovnih dobrin kot pred tremi leti. Če prištejemo še razveljavitev dohodninske reforme, je izguba še večja.
Podjetja so dodatno obremenjena. Davčna osnova je zrasla veliko hitreje kot njihovi prihodki. To slabi konkurenčnost gospodarstva in ogroža delovna mesta.
Slovenija se uvršča med države OECD, kjer je davčni primež najbolj narasel. V nasprotju z Janševo vlado, ki je davke zniževala, Golobova vlada načrtno povečuje obremenitve.
Najvišje zakonsko določene stopnje dohodnine v 35 večjih evropskih državah si lahko pogledate tukaj.
Obljuba o višjih davkih je bila jasna. Premier je že pred volitvami dejal, da sam nižjih davkov ne potrebuje. Ob tem je pripomnil, da bi imel le več denarja za neumnosti.
Medtem ko se stroški dvigujejo, ljudje ne vidijo boljših javnih storitev. Zdravstvo ostaja preobremenjeno, pokojnine so nizke, čakalne vrste dolge. Mnogi imajo občutek, da država pobira več, a nudi manj.
Vlada svoj dvig davkov utemeljuje kot nujen za financiranje šol, zdravstva in pokojnin. Kritiki pa opozarjajo, da denar pogosto odteka v neučinkovite projekte in v nevladne organizacije, medtem ko osnovne potrebe ljudi niso ustrezno pokrite.
Vladanje zdajšnje vlade:
Vir slike: Finance (objava: poslanka Suzana Lep Šimenko, X)
Vir: Nova24TV