Direktor podjetja Agroruše Veselin Djurovič je v četrtkovi oddaji Tarča razkril šokantna dejanja slovenskih bankirjev. Odkrito je spregovoril o tem, kako nekateri slovenski bankirji v zameno za podkupnino, v vrednostih tudi do 200 tisoč evrov, odpišejo dolgove slovenskim podjetjem.
V primeru Agroruš je v glavni vlogi nastopal bankir Matjaž Majcan, nekdanji vodja poslovalnice banke Lon v Mariboru.
Vendar pa so v Tarči razkrili še druge primere. Zato je vprašanje, koliko je še direktorjev, ki niso tako pogumni kot Djurovič, ki je svoje pogovore z Majcanom posnel, pred tem se je o snemanju tudi pravno posvetoval. Tako smo izvedeli, kako je Majcan podjetju Agroruše obljubil 50-odstotni odpis dolga (v vrednosti 1,7 milijona evrov), če mu bo Djurovič za to dal podkupnino v vrednosti 170 tisoč evrov.
Podjetje Agroruše je pred šestimi leti zašlo v finančne težave, zato so začeli s postopkom prisilne poravnave. Največja upnica je bila NKBM, ki je bila takrat še v državni lasti, nato so prešli v last ameriškega sklada Apollo. Agroruše bi moralo plačati 50 odstotkov dolgov, vendar tega niso zmogli. V iskanju rešitev je Veselin Djurovič srečal podjetnika Ivana Bezjaka, ki mu je svetoval, kako lahko reši podjetje. V svojem pričanju Djurovič razkriva, da je moral Ivan Bezjak bankirju Matjažu Majcanu plačati 150 tisoč evrov provizije, da njegovo podjetje ne bi končalo v stečaju.
Djurovič je res poklical Majcana, ki se mu je pohvalil, da ima gromozansko moč ter lahko “dviguje tudi mrtveca iz groba”. Bahal naj bi se tudi, da je nad ameriškimi lastniki banke NKBM in lahko vse uredi.
Veselin Djurovič je zaradi neverjetnih razkritij najel zasebnega detektiva. K temu ga je napotil prijatelj, nekdanji kriminalist. Detektiv mu je nato svetoval, kako naj posname pogovor z Majcanom, da bo to tudi pravno obstalo. Djurovič in Majcan sta se nato v mariborskem Cityju sestala 26. januarja 2018. Majcan mu je prinesel že tudi pripravljeno pogodbo za podkupnino. Majcan je Djuroviča napotil k mariborskemu notarju Gorazdu Šifrerju. Svetoval mu je tudi, naj si izposodi denar. Djurovič si ga je res izposodil in nekaj dni zatem sta se znova dobila. Majcan mu je zagotovil, da če izpelje vse postopke, kot mu je naročil, bo odobrenih 1,7 milijona evrov odpisa.
Matjaž Majcan označil Črta Slokana za člana slovenske mafije
Matjaž Majcan je Djuroviču ponudil tudi rešitev. Obvezni del kredita do NKBM bi poplačal tako, da na drugi banki zaprosi za kredit in poplača dolg do NKBM. Djuroviča je zanimalo, kako se lahko vse tako preprosto reši. Majcan mu je zagotovil, da je v stiku s lastniki banke. Omenjal je Črta Slokana iz sektorja problematičnih naložb pri NKBM, z besedami “slovenska mafija s Slokanom na čelu”.
Veselin Djurovič je nato 5. februarja 2018 obiskal notarja Gorazda Šifrerja. Slednji mu je razložil, da gre za nagrado, provizijo, če bi se projekt realiziral. Tudi on je omenjal podjetnika Ivana Bezjaka, ki je moral omenjenim osebam plačati 150 tisoč evrov provizije. Govoril je tudi, da ima Matjaž Majcan močne zveze.
Veselin Djurovič je nato posnetek pogovora in ostale dokaze najprej odnesel v NKBM. Na sestanku sta ga pričakala Jon Locke, podpredsednik uprave, odgovoren za upravljanje tveganj, in Simon Tantegel, direktor korporativne varnosti. NKBM je bila po tem prisiljena ukrepati. Vendar, kako? Odpustili so Martina Kadriča, ki je bil v banki odgovoren za odpis kredita podjetju Agroruše. Ta pa je v obrambi povedal, da ni imel nobene moči odločanja – saj je za vse to skrbel kreditni odbor. In pri tem je ostalo.
Razkrite bančne nepravilnosti glavni akterji niso prenesli. Sledile so grožnje v slogu mafijskih filmov.
Veselin Djurovič je bil nato deležen strahovitih groženj, ki se še vedno dogajajo. V kuverti je tako že dobil okrvavljeno sliko svojega vnuka in sliko zlomljene lizike. Prejema tudi grozilna SMS-sporočila in nenaročene poštne pošiljke. Na avtomobilu mu je mafija v znak opozorila namestila cipreso.
Primer Veselina Djuroviča tako nazorno pokaže, kako si banksterska mafija v Sloveniji reže svoj (debel) kos pogače. Na naš račun, seveda. Spomnimo.
Pokrivanje bančne luknje iz leta 2013, za katero si je v zahvalo mafiji za premierski stolček zelo prizadevala takratna predsednica vlade Alenka Bratušek (in to tudi dosegla), je bila ena največjih kraj slovenskega davkoplačevalskega denarja, javnost pa se zdaj sprašuje, zakaj banksterji niso že zdavnaj za zapahi.
Povzeto po: Nova24tv.si/s
M. P.
