Stavkovni val, ki se je razpasel po državi (vpričo nesposobnosti Golobove vlade), je že začel vplivati na življenje normalnih ljudi, zdaj pa so na udaru še podjetja. Podjetja poročajo o vse več težavah zaradi stavke na upravnih enotah, je v pogovoru z novinarji povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Težave se pojavljajo pri zaposlovanju tujih delavcev in zaradi zamud pri izdaji gradbenih dovoljenj. V gospodarstvu bi si želeli razširitve nabora bistvenih nalog v času stavke, poroča STA.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) niso proti stavki in boju zaposlenih na upravnih enotah za boljše plačilo, a bi si želeli, da bi upravni delavci, od katerih je gospodarstvo odvisno za izvajanja administrativnih postopkov, izvajali vsaj minimum javnih storitev.
Zamaški pri podeljevanju dovoljenj za tuje delavce
Tako kot je zdaj, ni dobro za nikogar, je prepričana Nahtigalova. Na težave pri podeljevanju dovoljenj za prebivanje in delo tujcev po njenih besedah opozarjajo praktično v vseh panogah, saj je slovensko gospodarstvo kot celota iz leta v leto bolj odvisno od tuje delovne sile. Zaradi stavke zaposlenih na upravnih enotah ne morejo zaživeti niti zadnje zakonske spremembe, ki naj bi odpravile zamaške pri podeljevanju teh dovoljenj, je dodala.
Zamude pri gradbenih dovoljenjih
Na težave zaradi zamud pri izdaji gradbenih dovoljenj pa po njenih besedah opozarjajo predvsem podjetja iz lesnopredelovalne in gradbene panoge, natančneje npr. izdelovalci montažnih hiš. Ti so tako za postavitev tovrstnih objektov izpolnili že vse pogoje in izdelali potrebne izdelke oz. dele, zdaj pa so obstali na zadnji stopnički pred začetkom del. Zaradi tega se jim kopičijo zaloge, nabirajo si zamude, grozi jim izguba poslov in strank.
V logističnih podjetjih medtem izpostavljajo negativne posledice podaljšanja čakanja na vozniška dovoljenja.
GZS želi dopolnitev seznama bistvenih nalog
V GZS bi si, tako Nahtigalova, želeli dopolnitve seznama bistvenih nalog, ki jih je treba izvajati v času stavke, da bi ta torej vključeval tudi pomembne storitve za gospodarstvo. Že ta teden naj bi imeli na to temo sestanek z ministrstvoma za javno upravo in gospodarstvo, turizem in šport.
Vlada še kar v boj s sindikati
Razmere so vsekakor kritične, saj neposredno posegajo v prosto podjetniško pobudo, ki hrani tudi fiskus. Medtem se vlada skupaj z “dopustniškim” premierjem spreneveda in se pretvarja, da problema ni, oz. da gre za stvar dolgotrajnih pogajanjih.
V odgovorih na poslanska vprašanja je danes predsednik vlade Robert Golob ponovil staro lajno, da se sistema plač v javnem sektorju ne da urediti čez noč. To je seveda res – a niso začeli prejšnjo noč. Začeli so pred dvema letoma in obljubili hitro reformo plačnega sistema v javnem sektorju, do katere pa ni prišlo, razen parcialnih obljub posameznim sindikatom in interesnim skupnostim znotraj javne uprave.
“Nazadnje so celovita pogajanja potekala šest let in se zaključila leta 2008, po tem datumu se nobena vlada tega področja ni lotila celovito.” trdi Golob in pravi, da se je “v času prejšnjih vlad zaradi množice parcialnih dogovorov nakopičilo preveč nesorazmerij, da bi bil sistem še vzdržen.” Besede premiera, ki je sam obljubil cel kup parcialnih dogovorov (spomnimo se sodniškega “happy enda”).
“O tem lahko govorimo na primeru stavke Fidesa, ali v primeru stavke na upravnih enotah. Ne bom se spuščal v to, katera stavka je upravičena in katere zahteve so upravičene in katere ne. Ko smo s sindikati dorekli časovnico o plačni reformi, smo vključili datum, ki ga vsi poznamo, to je 13. september.” Spomnil je, da je del dogovora s sindikati tudi to, da vlada pred tem datumom ne bo vstopala v ločena pogajanja in ločene dogovore z nobeno od skupin. Videti je torej, da vlada nadaljuje odprt boj s sindikati.
Bomo državljani čakali do jeseni in še naprej?
A ta datum je povsem arbitraren. Morebiti Golob pričakuje, da bodo ljudje skozi poletje čakali v vrstah pred upravnimi enotami in umirali v čakalnih vrstah na zdravnika? Več kot očitno je, da je enotni davčni sistem v javni upravi že davno padel, zdaj pa le še čutimo posledice padca, Golobova vlada pa bi rada na vsak način oživela mrtvega. Čas je, da to tudi sami spoznajo. Žalostna resnica pa je, da tej vladi enostavno ni mar za ljudi. Še več – navadne državljane jemlje kot Hamas jemlje Palestince: kot pogajalsko oz. izsiljevalsko sredstvo.
I. K.
vir: nova24tv.si