Vodstvo Magnine hoške lakirnice je v začetku januarja v pričakovanju razrešitve zapletov glede dokončne pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja javnosti odprlo vrata novih proizvodnih prostorov. V njih je bolj ali manj vse pripravljeno na poskusni zagon, a se bo ta zaradi vložene pritožbe na izdano dovoljenje nekoliko zavlekel. Trenutno testirajo proizvodnjo.
Magnin obrat v prvi fazi sestavlja dobrih 24 tisoč kvadratnih metrov velika glavna hala, v kateri so celotna proizvodnja ter pisarniški prostori, ob tej pa stojita še skladišče za karoserije, kamor lahko naenkrat shranijo do 190 karoserij, in distribucijski center, kamor bodo plinski tovornjaki dostavljali in odvažali karoserije v njihovo graško tovarno. Uredili so tudi odlagališče odpadkov, za katere bo skrbel njihov pogodbeni partner Saubermacher.
Avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka Magna Steyr je doslej za investicijo v Hočah namenila okoli 150 milijonov evrov. V Hočah je trenutno 140 zaposlenih, dva od teh sta tujca. Po napovedih se bo število do začetka februarja povzpelo na 200.
Obljubljeno številko vsaj 400 zaposlenih naj bi izpolnili najpozneje do leta 2022.
Po navedbah vodilnih v Magni še naprej načrtujejo tudi napovedano drugo fazo, s katero bi v Hočah proizvajali celotne avtomobile, vendar pa je to še vedno pogojeno s pridobivanjem novih naročil, kar pomeni, da stvari še niso gotove.
Trenutno poteka testiranje proizvodnje, ki omogoča lakiranje 20 karoserij na uro, kar je 14 manj kot v Gradcu.
Kdaj bo stekla redna proizvodnja je še neznanka, saj podjetje zaradi pritožbe okoljevarstvene organizacije Rovo še vedno nima okoljevarstvenega dovoljenja. Pričakujejo pa, da bo poskusni zagon lakirnice izveden v prvem četrtletju letošnjega leta.
Čeprav je bila Občina Miklavž na Dravskem polju eden od treh stranskih udeležencev v postopku pridobivanja dovoljenja, se ta za vložitev ugovora ni odločila.
Novi miklavški župan Egon Repnik je včeraj povedal, da so jih v Magni prepričali z argumenti in obširno dokumentacijo, ki so jo pregledali pristojni občinski organi, zato tudi niso vložili ugovora na okoljevarstveno dovoljenje.
V Magni so se tudi zavezali, da bodo na svojem zemljišču zgradili železniški tir, pod pogojem, da nam bo omogočen priključek na javni del železnice, ki bo pripeljana do tja. To pomeni, da bo Magna sama zgradila 1,3 kilometra industrijskega tira, država pa bo poskrbela za priključitev, ki jo bo stala okoli milijon evrov.
Vodstvo nove Magnine lakirnice v Hočah je včeraj na obisk povabilo tudi župane bližnjih občin. Predstavili so jim proizvodne prostore in tehnologijo, ki po njihovem zagotavlja najvišjo okoljsko varnost, zato upajo na pravočasen začetek obratovanja. Župani naj bi se sami prepričali, kaj so naredili na tej lokaciji.
M. P.
