Nad evropskim gospodarstvom je letos visela negotovost, saj je trenutna vojna med Rusijo in Ukrajino terjala svoj davek sredi prizadevanj za okrevanje celine od posledic pandemije koronavirusa, poroča Anadolu Agency (AA).
Vojna v Ukrajini se je začela 24. februarja, doslej pa je bilo ubitih 17.595 ljudi, od tega 6826 civilistov. To so podatki Združenih narodov, ki opozarjajo, da vojna v Ukrajini ogroža življenja več deset milijonov ljudi.
Evropa se zaradi vojne v Ukrajini sooča s številnimi gospodarskimi težavami, vključno z močnim dvigom cen energije, prehrambeno krizo in inflacijo.
Zaradi te turbulence so morale največje finančne institucije na svetu, vključno z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in Svetovno banko, pogosto revidirati svoje napovedi za to leto in pozneje.
Svetovna banka je januarja pričakovala svetovno gospodarsko rast okoli 4,1 odstotka, podobne projekcije pa tudi za Evropsko unijo (EU). Vendar je nato znižala napoved rasti na 2,9 odstotka.
Svetovna rast naj bi leta 2023 dosegla 2,7 odstotka, kar je najšibkejši profil rasti od leta 2001, če izvzamemo svetovno finančno krizo in akutno fazo pandemije COVID-19, je IMF navedel v svojem poročilu z naslovom “Boj proti življenjski krizi stroškov”.
Skratka, najhujše šele prihaja in marsikomu se bo leto 2023 zdelo kot recesija, je zapisano v poročilu.
Zima 2023 bo verjetno še hujša za Evropo
Cene plina v Evropi so se od leta 2021 več kot početverile, pri čemer je Rusija dobavo omejila na manj kot 20 odstotkov ravni iz leta 2021, kar je povzročilo pomanjkanje energije.
Pred kratkim je podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak dejal, da bo Moskva do konca leta 2022 zmanjšala izvoz plina za približno četrtino, kar nakazuje, da se bo Evropa v prihodnjem letu soočala z več težavami.
Zima 2022 bo za Evropo zahtevna, zima 2023 pa bo verjetno še hujša. Fiskalne oblasti v regiji bi morale ustrezno načrtovati in usklajevati poteze – pravi IMF.
Na denarni strani so se nacionalne centralne banke odzvale na naraščajočo inflacijo z nadaljnjim zaostrovanjem, pri čemer so obrestne mere dosegle 4,5 odstotka v ZDA, 2,5 odstotka v evroobmočju in 3,5 odstotka v Združenem kraljestvu, kar je okrepilo strahove pred recesijo.
Evropska centralna banka (ECB) je nedavno napovedala, da se bo gospodarstvo evrskega območja v tekočem in naslednjih četrtletjih zmanjšalo zaradi energetske krize, globalnih negotovosti in zaostrenih pogojev financiranja.
Pripravil: L.S.
