V petek je potekala izredna seja parlamentarnega Odbora za pravosodje, na katerem so poslanci obravnavali problematiko tveganja za znižanje ravni zaupanja javnosti v sodstvo. Slednje je, med drugim, posledica nejasnosti v zvezi z izpolnjevanjem pogojev Branka Masleše za opravljanje funkcije sodnika.
Na seji odbora je bil tudi mariborski poslanec mag. Dejan Kaloh (SDS), ki je v imenu predlagateljev obravnavane problematike izpostavil tri stvari, in sicer:
1. učinkovitost sodstva v kontekstu doseganja časovnih standardov reševanja zadev
2. nepristranskost in neodvisnost pravosodja na poudarku na notranji avtonomiji sodnikov
3. problematika tveganja za znižanje ravni zaupanja javnosti v sodstvo kot posledica nejasnosti v zvezi z izpolnjevanjem pogojev vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje funkcije sodnika Vrhovnega sodišča RS.
Kaloh je uvodoma izpostavil, da ni vsaka kritika ene veje oblasti že tudi avtomatično nedopusten poseg ali grožnja neodvisnosti druge. Kot skrb zbujajoče je izpostavil statistično dejstvo, da na slovenskih sodiščih, kljub zmanjšanem pripadu novih zadev, še vedno prihaja do sodnih zaostankov.
Predstavil je tudi primer, ko je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik kar z ustno odredbo sodnico Ano Testen kazensko premestil na sodišče v Kamnik in ji vzel vse spise. Testenova je bila sicer poročevalka v primeru družine Janković.
Nadalje je Kaloh izpostavil potovanje generalnega državnega tožilca Draga Škete v Moskvo.
“Obisk je bil nenavaden, v času, ko se Rusiji obetajo nove sankcije EU ter Nata in ko zahod njihovo tožilstvo tudi ostro kritizira zaradi zapiranja oporečnikov. Šketa je v Rusijo potoval tudi mimo državnih institucij, saj je zgolj po telefonu je obvestil veleposlanika o svojem obisku v Moskvi. Ne vlada, ne zunanje ministrstvo o tem obisku nista vedela nič, čeprav sta Šketa in »generalni prokuror« Ruske federacije Igor Krasnov podpisovala strateške sporazume, ki predvidevajo sodelovanje obeh držav na področju preprečevanja pranja denarja, kibernetskega kriminala in okoljske kriminalitete.
Nadalje je Kaloh govoril tudi o zapletih in anomalijah glede diplome vrhovnega sodnika Branka Masleše. Opozoril je, da je bil odziv Masleše, milo rečeno, zelo nenavaden, mestoma celo žaljiv, tako za novinarje, ki so sodnika čisto korektno spraševali o njegovi diplomi ter opravljenem pravosodnem izpitu.
Kaloh je še dodal, da je slovenska javnost do zdaj videla kar tri različice diplome, ena z žigom, druga brez žiga itd. Glede pravosodnega izpita Branka Masleše pa je dejal, da je tega opravljal očitno pred koncem pripravništva, določenega s takratnim zakonom, kar pomeni, da tovrstno pripravništvo očitno ni bilo namenjeno pripravi na pravosodni izpit.
Zaključne ugotovitve poslanca mag. Dejana Kaloha so bile: “Dokler se dokončno ne ugotovi zakonitost pridobljenih pogojev za sodniško funkcijo, obstajajo resni dvomi ali so imeli državljani v primerih, ko jim je sodil sodnik Masleša, dejansko zagotovljeno ustavno pravico do dostopa k zakonitemu sodniku.”
M. P.
