Na včerajšnji seji državnega zbora so obravnavali poročilo o opravljeni parlamentarni preiskavi Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Poročilo komisije je predstavil njen predsednik mag. Dejan Kaloh.
Poslanec Kaloh je uvodoma povedal, da je preiskovalna komisija natančno preiskala dejstva in okoliščine, ki kažejo na morebitne procesne kršitve tako v predkazenskih, kot v kazenskih postopkih zoper Franca Kanglerja in druge.
Komisija je ugotavljala tudi obstoj okoliščin, ki kažejo na morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona Franca Kanglerja in drugih. Cilj je bil ugotoviti ustreznost mehanizmov nadzora nad upravljanjem in vodenjem evidenc policije ter ustreznost veljavne zakonodaje, ki ureja upravljanje z osebnimi podatki v evidencah policije.
V času delovanja komisije se je komisija soočala tudi z intervencijami Ustavnega sodišča in očitki, da presega svoje ustavne in zakonske okvirje, kar seveda ni bilo res. Dejstvo pa je, da “niti sodstvo niti tožilstvo nista sposobna soočiti s problemi oz. domnevnimi zlorabami znotraj svojih lastnih sistemov”, kakor je to včeraj med drugim poudaril tudi mag. Kaloh.
Spomnil je še, da se delu komisije niso pridružile stranke iz Kulovske opozicije, čeprav so jih sicer vedno polna usta o pravni državi.
“Vrhovno sodišče RS kot najvišja instanca rednega sodstva pa je presodilo, da mariborska sodišča Francu Kanglerju niso zagotovila nepristranskega in poštenega sojenja in je zadeve dodelilo drugim sodiščem,” je opisal vso bizarnost primera Kangler poslanec Kaloh.
Povedal je, da je preiskovalna komisija ugotovila, da je bil sodni pogrom nad Kanglerjem zelo verjetno politično motiviran.
“Na podlagi izpovedb prič in listin pridobljenih tekom dela preiskovalne komisije, je komisija nesporno ugotovila, da je bil kazenski pregon v kar 24 kazenskih zadevah zoper Franca Kanglerja zelo verjetno politično motiviran in posledica tega, da je Maribor leta 2006 dobil desnega župana. Množina kazenskih ovadb s strani policistov iz PU Maribor in njihovo kasnejše nekritično procesiranje na mariborskem tožilstvu ter vse možne sodne akrobacije, kako Kanglerju ne zagotoviti nepristranskega in poštenega sojenja, vse to v ozadju daje slutiti neko veliko politično motiviranost v kazensko-sodnih zadevah, v katerega so spravili desnega politika Kanglerja.”
Preiskovalna komisija je med drugim tudi ugotovila, da naj bi policija kar sama pisala kazenske ovadbe zoper Kanglerja, ker je izredno zaskrbljujoče.
Prav tako naj bi bili podatki, ki so bili temelj nadaljnjih postopkov, pridobljeni iz anonimnih in nepreverljivih virov in so celo predstavljali ugibanja o prihodnjih dogodkih.
“V poročilu tako izpostavljamo, da se mora pod nujno vzpostaviti ničelna toleranca do tovrstnega ravnanja policije oz. potreba po zaostrovanju kazenske in disciplinske odgovornosti policistov, da v prihodnje do podobnih primerov ne bi več prihajalo,” je povedal Dejan Kaloh.
Preiskovalna komisija je še ugotovila, da je preiskovalni sodnik J. Ž. na predlog Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru šestkrat odločal o odreditvi oziroma o podaljšanju prikritih preiskovalnih ukrepov zoper Franca Kanglerja, pri čemer o odreditvi oziroma o podaljšanju teh ukrepov ni odločal noben drug preiskovalni sodnik.
“Preiskovalna komisija je tako zaznala, da obstaja možnost, da policija v določenih primerih za izdajo odredbe počaka do tedaj, ko je dežuren tisti preiskovalni sodnik, ki je policiji pri izdaji odredbe do neke mere bolj naklonjen. Prav tako so se izkazale nepravilnosti oziroma celo praksa policije, da je prisluhe prepisovala brez ustrezne odredbe preiskovalnega sodnika.”
V zaključku predstavitve poročila je izpostavil, da je v primeru Kangler očitno, da načelo naravnega sodnika v praksi ne deluje in da se z načelom naravnega sodnika v praksi manipulira, saj je statistično nemogoče, da bi v toliko primerih, v odločanje zadevo dobil vedno isti preiskovalni sodnik.
“Zadeva kliče po potrebnih zakonodajni spremembah in sicer v smeri načela t. i. naključnega sodnika in ne več načela naravnega sodnika, ki pomeni pripad zadev po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov.
S slednjim se očitno na vložišču sodišč manipulira, ali pa predlagatelji (tožilstvo in/ali policija) časovno taktizira z vložitvami procesnih predlogov, da zadevo vedno dobi »pravi« sodnik. Statistični izračun kaže, da je vsakršna drugačna razlaga nemogoča,” je dodal mag. Dejan Kaloh.
M. P.
