Kako kvalitetno bo naše življenje, je v veliki meri odvisno od razvitosti občine, v kateri živimo. A da lahko občine ustvarjajo dobre pogoje za naše življenje in delo, morajo imeti poleg ustrezne strategije razvoja na razpolago tudi dovolj finančnih sredstev za realizacijo vseh zakonskih nalog in seveda dobrin, ki nam bodo kot občanom lahko dostopne. In tukaj je še kako pomembna tudi vloga države.
Le ta namreč preko določanja višine povprečnine vsako leto znova pomembno kroji usodo razvoja slovenskih občin.
Več let so občine pod okriljem levih vlad žal neuspešno opozarjale na svojo finančno podhranjenost. Pravzaprav je bilo v zadnjih letih določanje višine povprečnine glavno »jabolko spora« med občinami oziroma njenimi reprezentativnimi sindikati in vlado. Dejstvo namreč je, da povprečnina predstavlja bistven element financiranja občin, z njeno višino pa se zato določa kvalitete in kakovost življenja občanov oziroma državljanov nasploh. Ne glede na to, da je višina povprečnine zakonsko določena, so jo pretekle vlade največkrat določale povsem samovoljno, seveda precej nižje od tiste, kot je predpisana v zakonu. Posledično so zato stagnirale investicije povsod po državi, dražile pa so se položnice občanov. Tako statistika kot izračuni preteklih let preprosto pokažejo, da je bil razkorak med stroški, ki se financirajo iz povprečnine in samo povprečnino resnično ogromen, ta razlika pa je z leti zgolj naraščala. Tako je leta 2014 ta razlika znašala 28,96 evra, leta 2015 37,59 evra, leta 2016 53,09 evra, leta 2017 69,26 evra in leta 2018 celo 80,64 evra.
Z imenovanjem Marjana Šarca na mesto predsednika Vlade RS so si občine za leto 2019 veliko obetale. Nov mandatar je bil v preteklosti še kot kamniški župan do takšne finančne politike države do občin namreč precej kritičen. S prihodom na oblast pa je tudi on na občine očitno hitro pozabil. S ponavljajočo se staro prakso, si je Šarčeva vlada konec leta 2019 celo »prislužila« veto državnega sveta. Enostransko določena povprečnina brez pogajanj s predstavniki občin je bila v letu 2019 znova za kar 69,34 evra nižje od dejanskih stroškov, ki so jih občine imele, Šarčeva vlada pa občinam iz proračuna za naslednje leto ni želela pokriti niti višjih plač javnih uslužbencem, ki jih je sama izpogajala.
In po vseh teh letih centralizacije naše države, ko so se državni projekti izvajali zgolj v centrih večjih mest, smo z vlado Janeza Janše vendarle dobili vlado, ki ima posluh za dejanske potrebe vseh ljudi in enakomeren razvoj države. Trenutno se namreč investicije pospešeno izvajajo prav povsod po Sloveniji, s konkretnim dvigom povprečnin pa je ta vlada županom po dolgem času omogoča, da lahko v svojem lokalnem okolju izvedejo številne dolgo pričakovane projekte za izboljšanje življenja svojih občanov. Že kmalu po svojem nastopu je vlada Janeza Janše, v drugem protikoronskem paketu v mesecu maju 2020, sledila dvigu povprečnin za leto 2020 za dobrih 34 evrov na prebivalca. A hkrati z dvigom povprečnin se je s sprejemom Zakona o finančni razbremenitvi občin, ki posega v kar dvanajst področnih zakonov, del občinskih obveznosti prenesel na državni proračun. Na podlagi tega zakona se tako danes iz državnega proračuna plačuje tudi zdravstveno zavarovanje za brezposelne, ki so upravičeni do nadomestila za čas brezposelnosti ter otroke do 18. leta, ki se šolajo doma. Država je na tej zakonski podlagi prevzela tudi financiranje nalog družinskega pomočnika in mrliško-ogledne službe, zavarovanje gasilcev, omogočeno je večletno načrtovanje programov izobraževanja odraslih in poenostavitev plačevanja nekaterih prispevkov. S tem zakonom se tako dodatno razbremeni občine, ki za to na leto prihranijo še dodatnih 73 milijonov evrov in jih usmerijo v nujno potrebne lokalne investicije.
Tudi konec leta 2020 je bil pod to vlado znova podpisan dogovor o višini povprečnine. In če smo prejšnja leta skoraj vsako jesen poslušali večne prepire, so lahko bili župani ob dodatnih 80 milijonih evrov iz naslova povprečnine tudi v letu 2020, pričakovano zadovoljni. A najpomembnejše je, da se ta denar namenja ljudem, za njihove potrebe, ki se pokažejo v nekem lokalnem okolju. Samo tako se gradi boljša in lepša prihodnost za vse državljanke in državljane, ne glede na to, na katerem koncu Slovenije živimo. In da se pod to vlado slednje tudi izvaja, navsezadnje potrjuje pred kratkim podpisan dogovor o višini povprečnine za leti 2022 in 2023, ki tudi tokrat omogoča, da se povprečnina iz dosedanjih 628,20 evrov ponovno dviguje. In sicer prihodnje leto najprej za 17 evrov, to je na 645 evrov in nato v letu 2023 na 647 evrov. Ta sredstva pa bodo občine znova lahko namenila za nove investicije v lokalnem okolju. Državljanke in državljani povsod po Sloveniji si namreč zaslužijo sodobne ceste, nove in obnovljene šole, vrtce, komunalno infrastrukturo, zdravstvene domove, domove za starejše …
Kolumna je bila prvotno objavljena tukaj
