Inštitut 8. marec, ki se rad predstavlja kot glas zatiranih in borka za človekove pravice, se vse bolj kaže kot politično orodje radikalne levice. Njihova nedavna dejanja, od vandalizma ljubljanske stolnice do osebnih napadov na posameznike, kažejo na nevarne vzorce, ki nimajo veliko skupnega s pravim aktivizmom.
Zadnji incident, v katerem so napadalci v pročelje ljubljanske stolnice zalučali rdečo barvo, je sprožil številne kritične odzive. Moralni teolog dr. Ivan Štuhec je opozoril na dvoličnost napada in se vprašal, zakaj protestniki niso poškodovali tudi pročelja mestne hiše.
“Župan, ki podpira človeka, proti kateremu potekajo protesti v Srbiji in so vsi praktično kritični do njega, bi si to bolj zaslužil,” je dejal dr. Štuhec.
Prav tako je opozoril na simbolni pomen rdeče barve, ki “kliče po krvi”, in izpostavil, da cerkev ni imela nikakršne vloge pri dogodkih, ki so sprožili proteste.
“Iz čistega vedrega neba so se znesli nad cerkvenimi objekti, pa tega ne bo nihče na veliko obsojal,” je dodal.
Takšna dejanja postavljajo pod vprašaj kredibilnost Inštituta 8. marec. Ali gre res za boj za pravice, ali pa zgolj za politično hujskanje, ki služi interesom določenih političnih skupin? Kritiki opozarjajo, da se inštitut vedno znova znajde na istem bregu kot skrajna levica, kar meče senco dvoma na njihovo neodvisnost.
Nepristranski boj za pravičnost ne more temeljiti na selektivni jezi, vandalizmu in napadih na posameznike. Če je Inštitut 8. marec res zavezan demokraciji in enakopravnosti, bi moral obsoditi tudi takšna nasilna dejanja, a tega še nismo dočakali.
vir: radio.ognjisce.si
