Vlada je na zadnji dan preteklega leta potrdila novelo zakona o medijih, ki znova odpira davkoplačevalsko denarnico za hirajoče tranzicijske medije. Ministrica Asta Vrečko je predlog zakona označila kot “enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi”, iz industrije pa že prihajajo prvi resnejši odzivi, ki nakazujejo, da je prav nasprotno. Gre za enega od najrepresivnejših zakonov v Evropi.
“Tak bedast zakon, glupoumen zakon lahko napiše le nekdo, ki nikoli ni deloval v medijih in mu niti približno ni jasno, kakšno je dejansko stanje v medijih. /…/ Vsi, ki smo v tem poslu resno /…/ danes ob branju novele zakona /…/ bruhamo,” je na družbenem omrežju X zapisal podjetnik Jan Macarol.
Predlog zakona bo omogočil pripravo shem za finančno pomoč medijem. Gre za dodatno finančno injekcijo davkoplačevalskega denarja že tako obilno financirani panogi. Po poročanju STA novela krepi sedanji razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, hkrati pa predvideva dve novi finančni injekciji, in sicer shemo za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in shemo, namenjeno pomoči digitalnim medijem.
Predlog zakona bo prav tako omogočal spodbujanje različnih razvojnih projektov, subvencioniranje produkcijskih stroškov, distribucijskih poti in celo naročnin. Očitno nekateri tranzicijski mediji, ki so jim naročniki nehali zaupati, teh sploh ne bodo potrebovali oz. jih bodo potrebovali veliko manj. Glavni naročnik bo seveda država, ki je trenutno v primežu politične levice. Zakon bo med drugim omogočil tudi subvencioniranje zaposlovanja specializiranih novinarjev, kot piše v predlogu zakona.
Podvojena finančna sredstva
Ministrstvo za kulturo je doslej za pomoč medijem namenjalo nekaj čez 4 milijone evrov (natančneje 4.161.767 evrov), po noveli zakona pa bodo leta 2026 ta sredstva skoraj enkrat višja.
Novela zakona ustvarja nov register, ki nadomešča dosedanji medijski razvid, odpira možnost presoje medijske koncentracije, ki jo vrši Akos, prepoveduje medijske koncentracije, prepoveduje nameščanje vdorne programske opreme na komunikacijske naprave novinarjev in drugih medijskih delavcev.
Represija nad spletnimi vplivneži
Trenutna oblast prek novele zakona, ki ureja področje medijev, posega tudi na področje spletnih vplivnežev.
“Če redno objavljate na družbenih omrežjih in s svojimi vsebinami informirate, zabavate ali izobražujete javnost, ste po novem v igri za resno odgovornost. Se igrate medije? Super, ampak od zdaj naprej tudi po pravilih. Zakon o medijih od vas zahteva, da se vpišete v razvid medijev – in to v roku 30 dni od prve objave. Če zamudite, ne pričakujte rdeče preproge, ampak denarne kazni. In te niso ravno drobiž za kavico: za pravne osebe do 10.000 €, za podjetnike do 2500 €, za odgovorne osebe podjetij do 500 € in za posameznike od 50 do 200 €. Skratka, lahko zaboli,” je zapisal Macarol.
“Ampak čakajte, to še ni vse! Če objavljate sponzorirane vsebine, jih morate jasno označiti. Brez izgovorov v stilu: ‘A res šteje, če je samo en story?’ Ali: ‘Pa saj mi nihče ni lajkal!’ Poleg tega morate hraniti arhiv vseh svojih posnetkov – da, tudi tistih, kjer v pižami navdušujete nad novim blenderjem – in pravočasno pošiljati vse zahtevane podatke. Če ne? Pripravljeni bodite na dodatne kazni, izgubo pravice do državnih pomoči in udarec po ugledu,” je izpostavil Macarol.
Ž. K.
vir: nova24tv.si
