V Avstriji dobi vsak otrok otroški dodatek, najmanj 170 evrov, ne glede na prihodke staršev. In enako velja tudi za otroke slovenskih delavcev, ki delajo v Avstriji. Čeprav takšna ureditev velja že leta, določa jo posebna uredba EU, avstrijska vlada razmišlja o zmanjšanju otroških dodatkov samo in zgolj za otroke delavcev migrantov, kar vključuje 132.000 madžarskih, slovaških, romunskih, poljskih, tudi slovenskih otrok, ki jih je nekaj čez 10.000. Razlaga avstrijske strani je, da je življenjski standard v državah, od koder prihajajo delavci migranti, nižji.
Bruselj je glede otroških dodatkov v Avstriji izpostavil prepoved diskriminacije delavcev na podlagi državljanstva. Delavci migranti so upravičeni do enakih otroških dodatkov kot lokalni delavci, ne glede na to, kje ima otrok stalno prebivališče.
Evropska komisija je v odgovoru na vprašanje evroposlanke Romane Tomc (SDS/EPP) glede otroških dodatkov v Avstriji v torek poudarila, da pogodba o EU prepoveduje vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo delavcev na podlagi državljanstva. Tomčeva meni, da je to dobra novica za slovenske delavce v Avstriji. Dunaj pomisleke Bruslja zavrača.
Tomčeva je poslansko vprašanje komisiji poslala sredi januarja, po odločitvi avstrijske vlade o znižanju otroškega dodatka za v tujini živeče otroke zaposlenih v Avstriji. Poslanka je dala pobudo za vprašanje, pripravila ga je s kolegi s Poljske, Madžarske, Slovaške in Romunije, podpisali pa so ga evropski poslanci iz devetih držav in petih političnih skupin.
Avstrijsko ministrstvo za družino je pomisleke Bruslja zavrnilo. Kot je poudarilo v torek, ne gre za diskriminacijo delavcev na podlagi državljanstva, ker bodo podlaga za indeksacijo življenjski stroški v članici Unije, kjer živi otrok.
Vlada na Dunaju ocenjuje, da bo ta ukrep vplival na 132.000 otrok tujcev, zaposlenih v Avstriji, predvsem na Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, v Romuniji in Sloveniji. Po besedah Tomčeve bi odločitev avstrijske vlade vplivala na 10.600 otrok v Sloveniji.
K.V.
