Slovenija tone: tuji investitorji se nas, na veselje socialistične vlade, izogibajo

Predsednik vlade Robert Golob. Vir: STA

Slovenija je za tuje investitorje nezanimiva. Nekateri pravijo, ker smo majhna srednjeevropska država. A kdorkoli bo obiskal prestolnice srednjeevropskih postkomunističnih držav, bo videl, da se tam bohotijo nebotičniki tujih multikorporacij, ko bo šel premlevat podatke, pa bo videl tudi, da so nas taiste države ne le ujele, ampak nas po BDP-ju po meritvah PPP (ki merijo kupno moč) že prehitele. 

 

Na socialnem omrežju X je zaokrožil graf, ki nakazuje, kako zelo neprivlačna je Slovenija za tuje investicije. V prvi četrtini leta, ko je bil realiziran potencial Golobove nacionalsocialistične politike, ki ščiti domače fevde in odvrača tuje investitorje, je bilo v Slovenijo investiranega neznatnega 1,5 milijona evrov kapitala, v Hrvaško npr. kar 123 milijonov, v Češko pa kar 445 milijonov.

Le 79 centov tujih investicij na enega Slovenca
Izgovor pa ni majhnost Slovenije. Tudi če investicije štejemo na prebivalca, so številke zastrašujoče. Na povprečnega Čeha pride 42,41 evra tujih investicij, je izračunal uporabnik omrežja X. Na povprečnega Hrvata pride 31,69 evra investicij, na Slovenca pa le 79 centov investicij. Nekateri bodo temu ploskali, češ, tujega nočemo, svojega ne damo, a v resnici gre za nacionalno tragedijo.

Svet je globalna vas, v kateri sodelujemo vsi. Tudi Američani in Kitajci niso samozadostni, kaj šele Slovenci. To dejstvo z bolečino spoznavajo tudi Rusi, ki jim zmanjkuje nemških strojev CMC za proizvodnjo vojaških vozil in italijanskih specializiranih stružnic za proizvodnjo kolesne konstrukcije za vlake.

Poljska prestolnica Varšava se kopa v tujih investicijah, mesto na leto zasluži milijarde z naslova tujih investicij. (Foto: epa)

Slovenski potrošnik bo brez tujega kapitala povsem podvržen domači nacionalinteresni mafiji. Se spomnite, koliko ste pred dvema desetletjema plačevali Telekomu Slovenije za priključek ISDN + ADSL? Veliko več kot v tujih državah, pri čemer je TS svoje uporabnike ogoljufal, rekoč, da potrebujemo ISDN, če želijo še ADSL, čeprav to tehnično ni bilo potrebno. Le da so zraven zaračunali še zastareli ISDN priključek. Zakaj si je Telekom lahko to dovolil? Ker je bil monopolist in potrošnik ni imel kam iti. Takšno stanje si slovenski nacionalinteresenti želijo za vse industrijske panoge.

Dokončna zmaga kučanističnega “našizma”
Gre za postkomunistične države, ki so z nami primerljive. Tudi te države so do neke mere ekonomsko intervencionistične in protekcionistične do domače industrije, a ne na tako ekstremen način kot Slovenija, kjer je z Golobovo vlado dokončno zmagala opcija, ki je uničila Pivovarno Union in jo nato kastrirano naprej prodala Heinekenu (šele ko so jo slovenski nacionalsocialisti povsem izropali).

Oče slovenskega nacionalnointeresnega socializma Milan Kučan (Foto: Bobo)

Tujcem je Slovenija predraga, preveč zbirokratizirana, prav tako pa jim tuji svetovalci, ki poznajo našo državo, hitro svetujejo, da se pri nas ne da narediti prav nič brez politike, saj je birokratski stroj povsem usklajen z levim političnim konglomeratom in domačo gospodarsko mafijo, ki politiko nastavlja.

Krivi tudi podjetniki
Kriva je leva politika, krivi so z njo poslovno in ideološko zlizani mediji, a velik del krivde je treba pripisati tudi slovenskemu fevdalnemu podjetništvu – spomnimo, da je cel kup slovenskih podjetnikov, ki pri nas navijajo za stranko Levica, ki bi ukinila zasebno lastnino, v tujini pa veselo biznisirajo v kapitalizmu. Tak je Marin Medak, redni udeleženec petkovih politkolesarskih protestov, ki navija za socialistično egalitarnost, hkrati pa je sedež njegovega podjetja v neoliberalni Estoniji, ali pa Žiga Vrtačič, ki bi doma promoviral radikalni socializem, hkrati pa svoj posel raje upravljal v ZDA.

Gre za posebno novodobno obliko podjetništva, ki mu nekateri pravijo kar podjetništvo Della Spina (po podjetju Marina Medaka), v kateri bi podjetniki doma želeli egalitarizem, sami pa bi bogateli na neoliberalnem Zahodu. Tudi takšno podjetništvo je krivo za to, da smo tam, kjer smo. Gre za najbolj hinavsko obliko podjetništva, pri kateri si posamezniki želijo kapitalistično bogastvo zase in trdi socializem za svoje sodržavljane. Torej želijo razmerja v družbi takšna, kot so bila v “starem svetu” – svetu, kjer ni bilo srednjega sloja, ampak le privilegiranci Della Spina in ekstremno revni.

I. K.

vir: nova24tv.si