V Slovenski Bistrici, kjer se zaradi potreb na trgu dela stalno povečuje število tujcev, so v ponedeljek na okrogli mizi spregovorili o izzivih pri vključevanju tujcev v lokalno okolje, še posebej v šolstvu in zdravstvu.
Ob tem so izpostavili pomen znanja slovenskega jezika, potrebo po krepitvi pomoči otrokom v šoli in vključevanje albansko govorečih prejemnikov socialnih pomoči v javna dela, kar bi moralo biti enako obvezno kot to velja za slovenske državljane.
Težave zaradi priseljevanja tujih delavcev in njihovih družin so se pojavile že leta 2019, zato je podobno okroglo mizo občina Slovenska Bistrica pripravila že 28. marca 2019. Maja 2019 je občinski svet pozval državo, da se zaposlovanje tujih državljanov pogojuje z znanjem slovenskega jezika, ustreznimi bivalnimi pogoji in z vključevanjem prejemnikov socialnih pomoči v družbeno koristna dela. Del zahtev je bil s spremembo zakona o tujcih upoštevan, številna vprašanja pa še vedno ostajajo odprta.
Ponedeljkovo okroglo mizo je vodil podžupan Stanislav Mlakar, na njej pa so sodelovali načelnik Upravne enote Slovenska Bistrica Emil Trontelj, vodja sektorja za delovne migracije na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Grega Malec, vodja vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj in predstavnik PU Maribor Jožko Čučko.
V občini 6,1 odstotka prebivalcev tujih državljanov
Načelnik Upravne enote Slovenska Bistrica Emil Trontelj je predstavil podatke o številu tujih državljanov v celotni občini Slovenska Bistrica. Ti predstavljajo 6,1 odstotka celotnega prebivalstva Občine Slovenska Bistrica. Večinoma prihajajo s Kosova, Bosne in Hercegovine in Srbije, po poklicu so najpogosteje zidarji, pomožni gradbeni delavci, varilci ali vozniki tovornjaka.
Poudaril je, da upravna enota nima nikakršnega vpliva na to, koliko tujih državljanov si bo poiskalo prebivališče v določeni občini, ampak je prebivanje pogojeno izključno z ekonomskim interesom lastnika nepremičnine, v kateri se tujci nastanijo.
Kako je z zaposlovanjem tujcev v Sloveniji?
Vodja sektorja za delovne migracije na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Grega Malec je nadalje povedal, da se lahko tujca zaposli le takrat, ko v evidenci brezposelnih v Sloveniji ni ustreznega kandidata. Ker se brezposelnost v Sloveniji znižuje, je pričakovati nadaljnjo rast števila tujih delavcev. Ob tem je dodal, da je v slovenski zakonodaji “veliko varovalk, da se ljudje, ki nimajo zagotovljene zaposlitve, vrnejo v domovino”.
Kako je z integracijo migrantov?
Vodja vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj je pojasnila, da osebam s pridobljenim statusom mednarodne zaščite nudijo sistematično pomoč pri integraciji, med drugim s tečajem slovenskega jezika. “Tudi sami tujci prepoznavajo tečaj slovenščine kot bistven za življenje in delo v Sloveniji. Pravijo pa, da je 400 ur tečaja premalo,” je dejala.
Ekonomski migranti in slovenščina
Manj zanimanja za učenje slovenščine je po njenih besedah med ekonomskimi migranti, saj ti že imajo zaposlitev in po navadi delajo ves dan, zato je manj motivacije za to znanje. Je pa to treba omogočiti njihovim otrokom, ki se sicer morajo vključiti v šolski sistem že takoj ob prihodu. “Vsak čas, ko otrok ni s svojimi vrstniki, je izgubljen,” je povedala.
Malec je dodal, da so takšni delavci velikokrat napoteni na delo v drugo državo, kar je še eden od razlogov za nezanimanje za znanje slovenščine. To še posebej velja za gradbene delavce s Kosova.
Problematika v osnovnem šolstvu, zdravstvu in lokalnem okolju
V drugem delu razprave so konkretne težave, s katerimi se srečujejo, predstavile ravnateljici obeh bistriških osnovnih šol, direktorici Zdravstvenega doma in Urada za delo. Ravnateljica Osnovne šole Slovenska Bistrica Tatjana Pufič je izpostavila nujnost pomoči otrokom pri vključevanju v šolo. Državo je pozvala, da omogoči zaposlitev dodatnega kadra v ta namen, ne le učitelja, ampak tudi tolmača. “Treba bi bilo delati tudi z materami otrok,” je dodala. Ob tem je povedala, da je na Osnovni šoli Pohorskega odreda vpisanih 763 otrok, od tega je 70 oziroma 9,17 % otrok tujcev.
Ravnateljica 2. osnovne šole Marjanca Frangež pa je povedala, da imajo na šoli vpisanih 465 otrok, od teh pa jih je 92 oziroma okoli 18 % otrok tujcev.
Več sodelujočih je izpostavilo tudi odgovornost delodajalcev pri integraciji tujcev lokalno okolje, direktorica zdravstvenega doma Urška Sedmak pa je opisala težave v zdravstvu. “Težko je opraviti ginekološki pregled ob prisotnosti otroka, ki mora prevajati mami,” je ponazorila. Dodala je še, da bi mogoče bilo dobro, da bi v razpravo povabili tudi predstavnike albanske skupnosti in jim predstavili težave, s katerimi se institucije srečujejo.
Na poseben primer je opozoril Stane Smogavec s Keblja. V naselje Cezlak, kjer sicer biva 9 domačinov, je podjetje Mineral naselilo 98 tujcev. Ti sicer s seboj nimajo družin in dejansko samo prespijo v prostorih, ki jim jih nudi podjetje Mineral, ki upravlja kamnolom Cezlak. Ker so pred kratkim kupili Cestno podjetje Ptuj, ti delavci večinoma delajo na cestnih gradbiščih.
Ob koncu okrogle mize je župan dr. Ivan Žagar poudaril, da bi bilo treba težavo rešiti sistemsko: “Primer albansko govorečih tujcev se močno razlikuje od migrantov, ki prihajajo iz Ukrajine, ki se praviloma zelo radi vključujejo v lokalno skupnost, medtem ko se albansko govoreči ne. Morala bi obstajati sistemska rešitev, da se prejemniki socialnih transferjev vključijo v javna dela. Znanje slovenskega jezika za šolarje bi moralo biti obvezno pred vpisom v šolo, saj to predstavlja dvojno težavo – na eni strani albansko govoreči učenci nimajo nič od pouka, ker ne razumejo jezika, po drugi strani pa je težava tudi za druge učence in celoten sistem izobraževanja. V teh segmentih je treba spremeniti zakonodajo, moral bi obstajati neki mehanizem, ki bi te ljudi prisilil, da se vključujejo v vse aktivnosti, ki jim jih ponujamo, npr. tečaj slovenščine, ki ga brezplačno ponuja Ljudska univerza,” je poudaril.
Podžupan Stanislav Mlakar je ob koncu povzel tri zaključke, in sicer:
- Tujci, ki pridejo k nam na delo, morajo že na začetku izkazati vsaj osnovno raven znanja slovenskega jezika.
- Enako mora veljati za učence, ki se vpisujejo v šole, in zagotoviti bi jim bilo treba več ur za usvajanje slovenskega jezika.
- Tretji zaključek pa se nanaša na javna dela. Vključevanje albansko govorečih prejemnikov socialnih pomoči v javna dela bi moralo biti enako obvezno kot to velja za slovenske državljane.
Posnetek okrogle mize je dostopen na povezavi:
S. B.
