V zadnjem času smo priča zaskrbljujočim potezam nekaterih slovenskih poslancev, ki si prizadevajo za tesnejše povezovanje z Rusko federacijo, kljub njeni agresiji v Ukrajini. Poslanca Gibanja Svoboda, Lena Grgurevič in Miroslav Gregorič, skupaj z nepovezanim poslancem Dejanom Kalohom, predlagajo ustanovitev skupine prijateljstva z rusko dumo. Ta pobuda je naletela na mlačen odziv znotraj koalicije in močan odpor opozicije.
Posebej problematično je, da med pobudniki ni enotnosti. Medtem ko je Kaloh pripravljen prevzeti predsedovanje skupini, Grgurevič meni, da v njej “nima česa iskati”, kar utemeljuje z njegovimi preteklimi glasovanji kot poslanec SDS. Takšna nesoglasja med pobudniki dodatno spodkopavajo verodostojnost in smiselnost te pobude.
Ustanovitev takšne skupine prijateljstva je tudi proceduralno vprašljiva. Po pravilniku o mednarodni dejavnosti državnega zbora morajo člani skupine prihajati iz vsaj polovice poslanskih skupin, tako koalicijskih kot opozicijskih. Ker poslanci NSi in SDS za to nimajo interesa, je ustanovitev skupine malo verjetna.
V času, ko je mednarodna skupnost enotna v obsodbi ruskih dejanj v Ukrajini, so takšne pobude neprimerne in škodljive za ugled Slovenije. Namesto povezovanja z agresorjem bi se morali poslanci osredotočiti na podporo ukrajinskemu narodu in iskanje rešitev, ki prispevajo k miru in stabilnosti v regiji.
Nekdanji poslanec SD, Jan Škobrne, je ob tem zapisal: “Prosim, razpišite predčasne volitve. Čimprej. To se mora končati…” Takšne izjave odražajo naraščajoče nezadovoljstvo znotraj političnega prostora glede tovrstnih pobud.
Slovenija mora ostati zvesta svojim zavezništvom in vrednotam ter jasno pokazati, da ne podpira agresije in kršitev mednarodnega prava. Pobude za povezovanje z Rusijo v tem kontekstu niso le neprimerne, temveč tudi nevarne za našo mednarodno integriteto.
