Republikanski kandidat Donald Trump je po projekcijah televizije CNN osvojil zvezno državo Pensilvanijo. Z zmago v tretji od skupno sedmih t. i. nihajočih držav je nekdanji predsednik le še štiri elektorske glasove oddaljen od vrnitve v Belo hišo. Razglasil je svojo zmago.
Trump je s Pensilvanijo pridobil 19 elektorskih glasov. Po zmagah v Georgii in Severni Karolini ter ob dobrih projekcijah v drugih ključnih državah se njegova končna zmaga zdi vse bolj verjetna. Konservativna televizija Fox News ga je že razglasila za zmagovalca predsedniške tekme, medtem ko CNN poroča le še o teoretičnih možnostih za preobrat in zmago demokratske podpredsednice Kamale Harris.
Svojo zmago je Trump razglasil v nagovoru podpornikom v zgodnjih jutranjih urah na Floridi. “To je politična zmaga, ki je naša država še ni videla,” je dejal ob razglasitvi. “Premagali smo ovire, za katere mnogi niso verjeli, da jih bomo,” je dodal. V prvem nagovoru po zaprtju volišč je poudaril, da ZDA potrebujejo pomoč in zagotovil, da bo storil vse za izboljšanje stanja v državi: “Z vsem svojim bitjem se bom boril za vas.”
Ob trditvi, da ni zmagal le po številu elektorjev, temveč tudi po številu glasov volivcev, je požel aplavz množice. Trump za vrnitev v Belo hišo potrebuje skupno 270 elektorskih glasov in se lahko zanaša tudi na podporo Aljaske ter enega okrožja v Mainu.
Republikancem je uspelo doseči boljši rezultat tudi na volitvah za oba doma kongresa. Poseben dosežek za Trumpa je vrnitev po enem mandatu premora, saj tako postaja predsednik že tretjič; pred osmimi leti je prvič premagal demokratko Hillary Clinton.
Trumpova kampanja je deloma temeljila na retoriki in sloganu Ronalda Reagana “narediti ZDA spet velike”. Reaganov čas je zaznamoval razpad Sovjetske zveze in komunističnega bloka v Vzhodni Evropi, kar je pripomoglo k uveljavitvi demokratičnih vrednot, kot so svobodne volitve, pravica do lastnine ter svoboda govora in medijev – vrednot, ki so pomembne tudi za Slovenijo. Medtem ko še niso preštete vse glasovnice in ostajajo nekatere negotovosti, pa Kamala Harris za preobrat potrebuje skorajda čudež.
Glede na svetovni vpliv ZDA bo sprememba predsednika pomembno vplivala na globalno politično sliko. Veliko vprašanj je povezanih z Ukrajino, saj Trump napoveduje hitro dosego konca vojne ter trdi, da bi ta vojna, če bi bil on na oblasti, sploh ne izbruhnila. Njegove metode za dosego miru sicer še niso povsem jasne, vendar obstajajo skrbi, da bi se s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom dogovoril o Ukrajini na način, ki bi vključeval odstop določenih ozemelj, ki jih je Rusija okupirala v zadnjem desetletju. Ruska aneksija Krima se je začela v času demokratskega predsednika Baracka Obame, sedanja politika predsednika Joeja Bidna pa je bila deležna kritik kot prepočasna in nezadostna za Ukrajino, medtem ko je Moskvi omogočila nadaljnje ozemeljske pridobitve. Ko je bil Trump prvič predsednik, je omogočil izvoz orožja v Ukrajino, česar njegov predhodnik Obama ni dovolil.
Prav tako se zastavlja vprašanje, kakšne bodo Trumpove politike do Evrope, ki jo vojna v Ukrajini močno zadeva. Evropske države so se namreč pogosto zanašale na ZDA za obrambo, medtem ko so mnoge zanemarjale lastno vojsko in obrambne proračune. Že v prvem mandatu je Trump kritiziral zaveznike, vključno z Evropo, zaradi nezadostnih obrambnih prispevkov. Med državami, ki so na tem področju še posebej zaostajale, je tudi Slovenija, ki je obrambo močno zanemarila, čeprav meji na politično občutljiv Balkan. Čeprav se ZDA zaradi majhnosti Slovenije redko neposredno ukvarjajo z njo, je za ameriško politiko pomembna zaradi Trumpove soproge Melanie, ki prihaja prav od tam.
