Velika noč simbolizira največji krščanski praznik. Kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Prav zaradi svoje simbolike pa je zanimiv tudi za ateiste, zato ga nemalokrat praznujejo tudi tisti, ki ne hodijo v cerkev.
Za nami je včerajšnji strogi post. Skuhali smo domačo šunko, spekli kolač belega kruha in orehovo potico. Vsi zbrani smo se na veliko ukvarjali z barvanjem pirhov. Kuhali smo jih v soku rdeče pese, pa v čebulnih olupkih, ki smo jih pridno zbirali že nekaj mesecev nazaj. To so naši pirhi, plod našega ustvarjanja. Na koncu smo jih premazali z maslom in jim dodali sijaj. In niso se bleščali samo pirhi. Od vsega navdušenja in pričakovanja, smo sijali tudi mi.
Danes je velikonočna sobota, dan, ko katoličani v cerkvi blagoslovijo velikonočne dobrote. Košare bomo prekrili z najlepše izvezenim prtičkom in jim pripeli najžlahtnejši šopek pomladnega cvetja. Vsebina košarice pa je skrbno pripravljena in predstavlja simboliko krščanskega praznika:
RDEČI PIRHI simbolizirajo kapljo Kristusove krvi
HREN je simbol žeblja, s katerim so Kristusa pribili na križ
POTICA simbolizira Kristusovo trnovo krono
JAJCA so simbol pomladi, oznanjujejo novo življenje
CVETJE simbol za Jezusovo vstajenje od mrtvih
KRUH predstavlja življenje.
Na velikonočno nedeljo po župnijah potekajo vstajenjske procesije. Jutranji maši sledi velikonočni zajtrk. To je predvsem družinski dan, kjer se ob velikonočnih dobrotah zberejo prav vsi člani družine.
Velikonočni ponedeljek je dela prost dan, primeren za obisk prijateljev in znancev. Včasih je na podeželju v katoliških družinah veljalo pravilo, da moraš poskusiti devet pisank. To ti bo dalo moč. Prav gotovo je pa to pripraven dan, da si malo oddahnemo od preveč kalorične hrane in se v miru pripravimo na nov delovni dan.
Posebne so tudi barve
Liturgične barve so vezane na tisto, kar obhajamo. V postnem času je navzoča vijolična barva, na veliki petek v spomin na Jezusovo trpljenje rdeča barva, za vstajenjsko procesijo pa si duhovniki nadenejo praznično belo ali zlato barvo.
K. V.
