Gospodarstvo ni poročeno s Slovenijo niti s slovensko vlado. Dobra podjetja so kot športniki – povsod si jih želijo in naredili bodo vse, da jih dobijo. Dober primer tega je švedska Ikea, ki je pred desetletji “zbežala” pred davčno represijo socialdemokratov, njen sedež pa je vse do današnjih dni v majhnem nizozemskem mestu Delft. Davčna in birokratska represija Golobovih svobodnjakov bo prav tako imela daljnosežne posledice, ki se povsem skladajo z vojno nad gospodarstvom, ki jo vodi ideološko vodilna stranka v koaliciji – stranka Levica. Najbolj na udaru so države, ki delavce napotujejo v tujino.
Pod orkestiranim napadom stranke Levica na podjetja s trgom v tujini, je DZ lani sprejel novelo zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki je črtal zelo pomemben člen davčne zakonodaje – ta je delodajalcem omogočal, da so se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, ki so bili napoteni v tujino, plačevali od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji.
Po črtanju je strošek dela ob hkratnem upadu neto plač za delavce poskočil za 30 odstotkov. Zaradi tega mnoga podjetja že razmišljajo, da bi se selila v tujino, poroča N1 Slovenija. Ministrstvo je zavrnilo vse pozive delodajalcev, da bi škodljivo zakonodajo pred njeno implementacijo 1. januarja letos nekako omililo. Zakon je tako v veljavo stopil v izvirni različici – brez obljubljenih davčnih olajšav na drugi strani.
Uresničuje se črni scenarij
Predsednik Štajerske gospodarske zbornice Albert Kekec pravi, da je rast stroškov dela do 30-odsotna in razlaga o izgubi poslov slovenskih podjetij v tujini: “Zakon je bil sprejet nepremišljeno, brez ekonomske analize učinkov zakona, ki bi jo pripravljavci zakona morali pripraviti,” je povedal in ponovil zahteve, naj se napoteni delavci v gospodarstvu izenačijo z napotenimi javnimi uslužbenci, za katere velja dohodninska olajšava.
Pravi, da se pred našimi očmi uresničuje scenarij, ki je bil predviden v analizi učinkov sprememb zakona o čezmejnem opravljanju storitev na slovensko gospodarstvo, in sicer, da se bosta izvoz storitev in število zaposlenih v panogah gradbeništva in tehničnih storitev drastično zmanjšala, posledično pa se bodo zmanjšali tudi prihodki v javne blagajne. Prispevki za zdravstvo in pokojninsko zavarovanje se bi lahko zaradi tega zmanjšali za 240 do 500 milijonov evrov.
Zbornica pravi, da sta najbolj na udaru gradbena panoga in segment tehničnih storitev, med katere spadata inštalacija in montaža, nova zakonodaja pa bi prizadela okoli 2.500 podjetij, ki v tujino neposredno napotujejo približno 27 tisoč delavcev.
Kekec opozarja, da naše sosednje države izvoz storitev spodbujajo. Izpostavil je avstrijske delavce v primerljivih panogah, ki imajo za čas napotitve v tujino 60-odstotne olajšave pri dohodnini. Do terenskega dodatka, ki ni obremenjen z davki in prispevki, pa so upravičeni tudi delavci na Hrvaškem. Se pravi diametralno nasprotna ureditev od naše – medtem ko na eni strani sosednje države čezmejne storitve za višanje konkurenčnosti gospodarstva vzpodbujajo, mi takšne storitve zatiramo.
Delodajalci zakon sprejeli s prevaro
Delodajalci so sicer v Ekonomsko-socialnem svetu zakon sprejeli, a z vladno ukano – obljubljeno jim je namreč bilo, da bo za delavce zasebnih podjetij uvedena dohodninska olajšava, ki sicer že velja za javne uslužbence, saj je bila utemeljitev vlade, zakaj se je prejšni zakon spremenil, ta, da je stara ureditev za delavce, ki so napoteni v tujino, pomenila nižje pokojnine in nižji priliv v pokojninsko blagajno, EU pa je zaradi nelojalne konkurence sprožila postopek zoper Slovenijo. A nato davčne izjeme na koncu niso dobili, tako da so se stroški dela le povišali za 30 odstotkov, na drugi strani pa delodajalci v zameno niso dobili ničesar.
Podjetja že začela seliti delavce
Kekec je dejal, da naj bi zdaj nekaj podjetij za Štajerskem že začelo seliti svojo dejavnost v tujino, zaenkrat naj bi jih bilo 21, med njimi mariborsko podjetje Elektro Hanza, ki 70 odstotkov prihodkov ustvari v tujini – tam že ima podjetji (v Nemčiji in na Hrvaškem) – zdaj pa tja selijo tudi zaposlene. Direktor podjetja pravi, da so se jim stroški dela v Sloveniji zvišali med 25 in 29 odstotki – posledice pa so take, da so nekoč imeli v Sloveniji zaposlenih 60 odstotkov delovne sile, danes le 35 odstotkov. Nihče nima dovolj velikih marž, da bi si privoščil takšno povišanje stroškov dela, pravi direktor, ki dodaja, da s prerazporejanjem delavcev ne bi imeli praktično nobenega stroška, stroški bi nastali le s selitvijo proizvodnje elektroomaric.
Pri tem direktor poudarja, da jih ista oseba, zaposlena v Nemčiji, stane manj in ima boljše pogoje dela kot v Sloveniji.
Tudi podjetje Novos s Ptuja, ki se ukvarja s podobno elektroindudstrijo, bi se preselilo na Hrvaško ali v Avstrijo. Stroški dela pa so jim prav tako narasli vsaj za 30 odstotkov.
Posle dobivajo tujci
Nova zakonodaja je povzročila predvsem to, da so tuja podjetja, v večini nemška in francoska, začela prevzemati posle slovenskim, saj so se slovenska podjetja prisiljena pogajati o višjih cenah storitev (ne morejo si namreč privščiti nižanja neto plač, saj gre za poklice, kjer vlada pomanjkanje). Lastnik podjetja Tech Pipe je med drugim povedal, da slovenskemu kvalificiranemu varilcu, ki pri nas dobi plačo 3000 evrov neto, ne morejo ponuditi 4000 evrov neto, saj bi to pomenilo 2200 evrov višji bruto. Spomnimo, da je Golobova vlada že večkrat napadla neto izplen plač z višjimi davki na plače.
“Vojna” z gospodarstvom
Štajerska gospodarska zbornica je svoja opozorila podala dobronamerno, a naivno. Gospodarstveniki, zbrani v zbornici, se ne zavedajo, da imajo opravka z vlado, katere ideološki pogon je stranka, ki je v vojni z gospodarstvom in katere daljnoročni načrt je odrast – se pravi znižanje gospodarske aktivnosti. Selitev podjetij v tujino je točno takšen ukrep, ki si ga želijo in ki ga potrebujejo.
I. K.
