26. 1. 1991: Jugoslavija se je za las izognila vojni

Janez Janša, takratni minister za obrambo. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Na Hrvaškem je po napetem petku v soboto prišlo do olajšanja. Srbsko-hrvaški spor, ki je Jugoslavijo skoraj spravil v vojno, se je po dolgotrajnih napetih pogovorih Tuđmana s predsedstvom SFRJ in predstavniki JLA razrešil šele v zgodnjih urah sobotnega dne.

Na Hrvaškem brez izrednih razmer

Do sobote je bila JLA na Hrvaškem v popolni bojni pripravljenosti. Pripravljeni so bili celo seznami za aretacijo vodilnih v hrvaški in tudi slovenski vladi. Na drugi strani je bila v polni bojni pripravljenosti hrvaška rezervna policija. V petek je tako na Hrvaškem vladala velika napetost, ker se ni vedelo, ali se bo Tuđman sploh vrnil s pogovorov v Beogradu. V pogovorih s predsedstvom Jugoslavije in predstavniki JLA pa je v sobotnem jutru prišlo do kompromisnega sklepa, da se v soboto na Hrvaškem izvede demobilizacija hrvaške rezervne policije in hkrati ukine popolna bojna pripravljenost JLA. Predsedstvo SFRJ in pa JLA sta priznala legitimnost izvoljeni oblasti na Hrvaškem.

Janez Drnovšek je v odzivu na dogodke povedal, da je stališče Slovenije, da se v srbsko-hrvaške odnose ne vmešava. Razprava na seji predsedstva je bila tako burna, da je za določen čas celo zapustil sejo. Poleg tega je podal oceno, da bi od vseh jugoslovanskih republik Slovenija še najlažje šla po poti samostojnosti.

V Sarajevu srečanje delegacij BiH in Slovenije

Bolj mirni pogovori o prihodnosti Jugoslavije so v soboto potekali v Sarajevu, kjer so se srečali predstavniki slovenske in bosansko-hercegovske republike. Slovenski predstavniki (Milan Kučan, Lojze Peterle) so se zavzemali za zvezo suverenih, samostojnih držav. Alija Izetbegović pa je prihodnost republik videl v skupni Jugoslaviji. Menil je, da Slovenci ne mislijo preveč resno z odcepitvijo. Treba je le malo urediti skupno državo. Obe delegaciji sta se strinjali glede pogojev za mirno rešitev krize. Upoštevati bi morali pravico narodov do samoodločbe in priznati posameznim republikam suverenost.

SKD nima težav zaradi »klerikalizma«, prej zaradi medijskega mrka

Na letni konferenci so se srečali Slovenski krščanski demokrati. Po dobrem letu delovanja je imela stranka svoje odbore že v 58 slovenskih občinah. Andrej Capuder je pozitivno ovrednotil vlogo kristjanov v politiki v preteklosti. »Kristjani so bili v tej deželi dolga leta tiho, vendar nepogrešljivo prisotno ljudstvo. Njihova vloga je bila manj vidna, kot je bil ‘proces proti četverici’ ali leva disidenca okrog Nove Revije. Vendar so imeli kristjani svojo disidenco, ko so jim zapirali revije, preprečevali shode in tiskano besedo.«

Popoldne se je iz medrepubliških pogovorov v Sarajevu vrnil tudi predsednik SKD Lojze Peterle. Tudi on je jasno potrdil krščanski profil stranke znotraj Demosa. Kljub očitkom o klerikalizmu, ki jih je izražala SDZ, je Peterle zatrdil, da s to stranko normalno sodelujejo.

Delegati so govorili tudi o slabostih mlade stranke. Glede na številne prejete glasove in močno krajevno mrežo so delegati pričakovali, da bo stranka medijsko bolj prepoznavna. Nekateri so videli rešitev v ustanovitvi lastnega časopisa. Programsko so se zavzeli za socialni program, ki bi več ugodnosti prinesel družinam z več otroki, iskali so odgovore na množična odpuščanja delavcev, kako postaviti gospodarski in pravni red brez večjih stečajev ter zagovarjali krščansko etiko glede splava in istospolnih skupnosti.

Avtor: Matej M. Kavčič

Prvotno je bilo objavljeno tukaj