Lastniki kmetijskih zemljišč ob reki Dravi iz občin Duplek, Starše in Hajdina so se organizirali v civilno iniciativo. Razlog so pogoste poplave reke Drave na zemljiščih ob reki in s tem povzročena velika škoda na zemljiščih. Od pristojnih v državi pričakujejo ukrepe. Vodja civilne iniciative je Silvo Drevenšek.
Poplave na območju Drave se pojavljajo vse bolj pogosto, zadnje čase že skoraj na dve ali tri leta, zlasti na območju med Mariborom in Ptujem, pa tudi pod jezom v Markovcih do hrvaške meje. Pri tem voda poplavi več kot tisoč hektarjev najbolj rodovitnih polj, lastnikom pa povzroči škodo, ki jim je nihče ne povrne.
V novoustanovljeni civilni iniciativi želijo zaščititi interese lastnikov in najemnikov zemljišč, ne glede na njihovo velikost. Če jim bo uspelo opozoriti odgovorne, pa bo to koristno tudi za vse ostale prebivalce ob Dravi, je povedal Drevenšek. Napovedal je, da bodo v najkrajšem času skupaj sklicali vse odgovorne, od kmetijskega ministrstva do upravljavcev voda in Dravskih elektrarn Maribor. Njihov cilj je sanacija reke Drave.
V načrtu imajo tudi pripravo predloga zakona, s katerim bi bili lastniki zemlje na stalnem poplavnem območju deležni odškodnin. Vse dotlej, dokler sanacija območja Drave ne bo opravljena.
V civilni iniciativi pričakujejo, da bo država terjala odškodnino za škodo, ki se pojavlja ob reki, tudi od sosednje Avstrije. Znano je, da avstrijski upravljavec hidroelektrarn prav tako nosi del odgovornosti. Drava je potrebna poglobitve, za kar bi Slovenija morala dobiti evropski denar, so še prepričani v civilni iniciativi.
Prizadetost posameznih kmetij na teh območjih je velika. Na kmetijskih površinah nastaja škoda zaradi erozije tal in naplavnih nanosov, odpravljanje posledic pa kmetom povzroča še dodatne stroške, saj morajo navoziti novo zemljo, poravnavati zemljišča, gnojiti in odstranjevati naplavine.
Kmetje, med njimi tudi Marjan Kramberger iz Dupleka, se sprašujejo, kako je mogoče, da Drava zadnja leta na njihovem območju začenja poplavljati že pri pretoku 1500 kubičnih metrov na sekundo, medtem ko nekoč tudi pretok okoli 2000 kubičnih metrov ni povzročal škode. Vse to kaže na to, da se je Drava zarasla in je slabše pretočna.
Kramberger je na novinarski konferenci ob predstavitvi civilne iniciative prejšnji teden med drugim dejal: “Zahtevamo, da se nam škode zaradi poplave povrnejo, saj si nismo mi izmislili Nature ali razlivnega območja prav na naših njivah. Potrebno je povečati pretočnost Drave.”
Zahtevajo tudi čim hitrejše odgovore stroke.
M. P.
