Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi minister mag. Andrej Vizjak, je pred meseci na pobudo slovenskih občin pripravilo predlog novele Zakona o vodah, katere osnovni namen je predvsem razbremenitev in debirokratizacija slovenskih občin, ki bodo odslej lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča.
Pomemben razlog za sprejem novele je bil tudi občutno povečanje sredstev za vzdrževanje vodotokov in poplavno varnost.
Državni zbor je sicer novelo zakona o vodah sprejel 30. marca letos, teden dni kasneje pa je državni svet zavrnil odložilni veto na novelo zakona.
Omenjena novela znatno zvišuje obseg sredstev za poplavno varnost in občinam olajšuje urejanje priobalnega pasu, obenem pa zaostruje pogoje za posege na priobalnem pasu.
Kljub temu pa so nekatere civilne iniciative in nevladne organizacije začele zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Te so ob izdatni pomoči strank iz vrst KUL-a tudi zbrali, veliko podpisnikov je bilo pri tem tudi zavedenih.
Akterji so namreč akcijo vodili populistično “Za pitno vodo”, čeprav spremembe zakona s tem nimajo prav nobene veze.
Po včerajšnji odločitvi bo referendum 11. julija, po oceni ministrstva okolje in prostor pa bo je referendum škodljiv za slovenske vode, saj blokira 17 milijonov evrov, ki so jih z novelo zakona namenili prepotrebnemu vzdrževanju vodotokov in zagotavljanju poplavne varnosti.
Pomemben del državljank in državljanov bo tako še naprej poplavno ogrožen, prav tako njihovo premoženje, čeprav bi njihovo izpostavljenost lahko sedaj močno zmanjšali.
Z zavajanjem o škodljivosti sprejete novele zakona o vodah civilnim iniciativam in nevladnim organizacijam s poročanjem izdatno pomagajo tudi osrednji slovenski mediji.
Zato državljani niso pravilno in objektivno informirani.
V nadaljevanju podajamo nekaj ključnih poudarkov sprejetega zakona in tudi odgovore na ključne kritike nasprotnikov zakona.
1. Novela zakona o vodah nikakor ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno ščiti
in varuje. Industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več možno
graditi na priobalnih zemljiščih. Za vsak poseg na priobalnem pasu bo treba pridobiti
vodno soglasje s strani Direkcije za vode, ki v primeru negativnih vplivov na vode in
okolje ne bo izdano.
2. Novela zakona o vodah pomembno zaostruje dosedanjo zakonodajo, ki na
priobalnih mestih dovoljuje tako objekte v javni kot tudi v zasebni rabi. Spremembe
zakona pogojno dovoljujejo zgolj objekte v javni rabi in še te le pod pogojem, da se
predhodno pridobi ustrezno vodno soglasje s strani Direkcije za vode. To soglasje se
izda zgolj v primeru, če poseg ne poslabšuje sanja voda ali kako drugače vpliva na
okolje.
3. Novela zakona o vodah nikakor ne omogoča privatizacije vode. Novela
postavlja strožje pogoje kot dosedanja ureditev, saj v celoti prepoveduje objekte v
zasebni rabi.
4. Dosedanji Zakon o vodah je na priobalnem pasu dopuščal gradnjo objektov
v javni in v zasebni rabi, zaradi česar so bile na priobalnih zemljiščih zgrajene
zasebne vile in celo industrijski obrati. Z novelo Zakona o vodah to prepovedujemo,
saj bodo odslej objekti v zasebni rabi v celoti prepovedani. S tem zaostrujemo pogoje
in dodatno ščitimo naše vodne vire.
5. Da dosedanji Zakon o vodah ni ustrezno varoval naših voda, dokazujejo
številne izjeme, ki so dovoljevale gradnjo na priobalnih zemljiščih. Doslej je bilo
izdanih kar 54 takšnih uredb. Med drugim so bile uredbe sprejete tudi za postavitev
proizvodnih objektov, med njimi tudi takšnih, ki proizvajajo izdelke iz gume, in
takšnih, ki se ukvarjajo s kemikalijami. Poleg tega so bile uredbe sprejete tudi za
razkošne zasebne stanovanjske hiše na obalah slovenskih rek, jezer in morja.
6. Novela zakona o vodah ne ogroža pitne vode! Novela zakona o vodah za vsak
poseg na priobalnih zemljiščih zahteva vodno soglasje, ki ga podeljuje Direkcija za
vode. »Druga alineja 37. člena zakona o vodah tudi določa, da se vodno soglasje
lahko izda, če:
1. ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in
posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane
erozije celinskih voda in morja,
2. se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
3. se s tem ne poslabšuje stanje voda,
4. je omogočeno izvajanje javnih služb,
5. ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
6. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami
Vse to so dejstva, ki jih moramo vedeti v času prihajajočega referenduma, ki bo pomenil zgolj zapravljanje davkoplačevalskega denarja. In nič drugega. Politične stranke iz vrst KUL (SD, LMŠ, Levica in SAB) pa so tako že priznale, da jim gre tudi tokrat le za nagajanje zdajšnji vladi.
M. P.
