Duplek: Od države zahtevajo ureditev poplavne ogroženosti območij ob reki Dravi

Drava v Dupleku (vir: Wikipedija)

V Dupleku je petek potekal sestanek delovne skupine, ki se ukvarja s problematiko poplavne ogroženosti območij ob reki Dravi. Po ogledu stanja na terenu so se člani skupine strinjali, da je treba dolgoročno bolje skrbeti za vodotoke.

Predstavnikov ministrstva za okolje, ki ga vodi nekdanji komik Simon Zajc, v Duplek ni bilo.

Sestanek je bil namenjen predvsem obravnavi prejetih stališč po problemski konferenci na temo poplavljanja reke Drave, ki je potekala marca v Skorbi. V sodelovanju s kmetijsko-gozdarskima zbornicama iz Ptuja in Maribora ter lokalnimi skupnostmi med Mariborom, Ptujem in Središčem ob Dravi jo je organizirala civilna iniciativa, v katero so se povezali kmetje in drugi prebivalci porečja, ki so zadnja leta vse večkrat oškodovani zaradi poplavljanja Drave.

Mitja Horvat

Mitja Horvat, župan Občine Duplek, je po sestanku povedal: “Nekih konkretnih zaključkov še ni bilo, strinjamo pa se, da je dolgoročno treba čim prej pristopiti k strateškemu načrtu upravljanja ob reki Dravi. Vsi se tudi strinjamo, da je treba še bolj intenzivirati vzdrževanje vodotokov oziroma redno vzdrževanje struge reke Drave, za kar pa je treba nameniti več sredstev”

Sestanka se je udeležil tudi Jože Podgoršek, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po sestanku je dejal, da je bil najpomembnejši sklep to, da se bo k urejanju poplavne varnosti Drave pristopilo medsektorsko.

“Torej tako z vidika vodarjev kot z vidika varovanja narave in kmetijskih zemljišč, in to v najkrajšem možnem času, da se na problematiko pogleda z vseh zornih kotov. Na koncu nam bo študija, ki jo bodo pripravili vodarji, pokazala morda tudi na kakšno potrebo po spremembi zakonodaje oziroma ukrepanje različnih sektorjev za to, da poplavno ogroženost spravimo na minimum,” je povedal Podgoršek.

Darko Dobrnik iz civilne iniciative pa je dejal: “Pričakujemo, da končno preidemo od besed k dejanjem, da se enkrat začne delati, da najdemo skupni jezik z naravovarstveniki in vsemi, ki koristijo ta prostor, ter tudi tistimi, ki so odgovorni za porečje Drave. Tu mislim predvsem na ministrstvo za okolje in prostor.”

Osnovna zahteva civilne iniciative je dvig pretočnosti reke Drave, kot je bila pred uvedbo Nature 2000 in izgradnje elektrarn na Dravi, saj menijo, da potem ne bo več takšne škode. Od države terjajo, da brezpogojno zaščiti kmetijska zemljišča in ovrednoti škode po poplavah ter na ta način določi normative za oceno škode v prihodnje.

Zahtevajo tudi natančno določitev institucije, ki je odgovorna za sanacijo in povračilo škod, ter takojšnjo sanacijo škode, nastale po poplavah leta 2012 in 2014.

M. P.