V zadnjem času je slovenska obrambna politika deležna ostrih kritik zaradi nezadostnega financiranja in pomanjkanja resnosti pri izpolnjevanju mednarodnih zavez. Svetovalec za nacionalno varnost v Trumpovi administraciji, Mike Waltz, je izrazil nezadovoljstvo nad počasnim povečevanjem slovenskih obrambnih izdatkov, ki naj bi šele do leta 2030 dosegli 2 odstotka BDP. To pomeni, da bo Slovenija ta cilj dosegla kar 16 let po tem, ko se je celoten NATO leta 2014 zavezal k temu odstotku, kar je po mnenju Waltza nesprejemljivo.
Premier Robert Golob pa kljub tem opozorilom ostaja nenaklonjen hitrejšemu povečanju obrambnih izdatkov. Pred nedavnim neformalnim srečanjem voditeljev EU v Bruslju je poudaril, da Slovenija ne razmišlja o povišanju izdatkov in vztraja pri načrtu za zvišanje obrambnih izdatkov na 2 odstotka do leta 2030.
Golob je izjavil, da “enostavno je mogoče nekaterim politikom metati v zrak odstotke, ampak to na koncu pomeni milijarde, ki jih je treba nekje vzeti.”
Pomanjkanje resnosti pri krepitvi obrambnih zmogljivosti se kaže tudi v predlogih, da bi sredstva, namenjena za obrambo, preusmerili v druge sektorje. V Levici, kjer zagovarjajo izstop iz zavezništva NATO, so priznali, da gre za izigravanje zahteve po povišanju obrambnih izdatkov. Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levica, je dejal, da je to “eden od načinov, na katerega bi lahko, če nekoliko grdo rečem, izigrali te zahteve.”
Takšno ravnanje postavlja pod vprašaj zavezanost Slovenije k skupni varnosti v okviru NATO in EU. V času, ko se varnostne grožnje povečujejo, je pomembno, da Slovenija izpolni svoje obveznosti in zagotovi ustrezno financiranje ter podporo lastnim obrambnim silam. Ignoriranje teh zavez lahko vodi v oslabitev nacionalne varnosti in zmanjšanje kredibilnosti države na mednarodnem parketu.
vir: nova24tv.si
