Mag. Dejan Kaloh: Z zaslišanjem policistov bomo bližje odgovorom Šarčeve vladne garniture

Mag. Dejan Kaloh, predsednik parlamentarne preiskovalne komisije (vir: sds.si)

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi je na svoji 18. nujni seji sprejela odločitev, da bo zaslišala tiste policiste, ki so bili med 1. januarjem 2019 in 1. septembrom 2020 obravnavani na Specializiranem državnem tožilstvu zaradi očitkov o zlorabi osebnih podatkov.

Člani preiskovalne komisije v zadevi Kangler in drugi so se na torkovi nujni seji seznanili z odgovorom Specializiranega državnega tožilstva, ki je bilo na njihovo predhodno zaprosilo izdano 4. septembra 2020. Po preučitvi odgovora so sklenili, da bodo na eni od prihodnjih sej sprejeli dokazni sklep o zaslišanju prič – policistov, ki so bili v času od 1. 1. 2019 do 1. 9. 2020 obravnavani na Specializiranem državnem tožilstvu zaradi očitkov o zlorabi osebnih podatkov po 2. in 7.odstavku 143. člena kazenskega zakonika (KZ-1).

Kazenski zakonik v 2.odstavku 143. člena predvideva denarno kazen ali zapor do enega leta za osebo, ki vdre ali nepooblaščeno vstopi v računalniško vodeno zbirko podatkov z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšen osebni podatek. Če stori omenjeno dejanje uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravil, pa je po 7.odstavku 143. člena Kazenskega zakonika predpisana zaporna kazen do 5 let. V omenjena odstavka 143. člena KZ sodijo neupravičeni vpogledi policistov v osebne podatke državljanov, ki se vodijo v evidencah policije in eRiska.

Zoper nekatere osumljence policijska preiskava še poteka, zato bo preiskovalna komisija v prvi fazi zaslišala tiste policiste, proti katerim so že bile vložene obtožbe oz. so bili v teh primerih celo pravnomočno obsojeni.

V nadaljevanju objavljamo izjavo mag. Dejana Kaloha, predsednika preiskovalne komisije:

“Preiskovalna komisija v zadevi Kangler in drugi je v ugotovitvenem delu zahteve za parlamentarno preiskavo navedla, da se mora v preiskavi ugotoviti tudi domnevno nezakonito upravljanja in vodenja določenih evidenc Policije.

Preiskovalna komisija mora torej ugotoviti morebitne razloge domnevnih množičnih kršitev veljavnih predpisov v Republiki Sloveniji, ki urejajo področje varovanja osebnih podatkov, s strani Policije ter posledično ugotoviti, ali so mehanizmi nadzora nad upravljanjem in vodenjem evidenc Policije učinkoviti in se mora pretehtati morebitna potreba po večjem in bolj učinkovitem nadzoru nad obdelavo osebnih podatkov v okviru evidenc Policije.

Iz odgovora Specializiranega državnega tožilstva, z dne 4. septembra 2020, pa je razvidno, da so se neupravičeni oz. nezakoniti vpogledi policistov v osebne podatke državljanov dejansko zgodili.

Če so bili med temi državljani tudi politiki, se bo pokazalo na samih zaslišanjih prič – policistov. Če se bo slednje potrdilo, bomo tudi bližje odgovoru na vprašanje, ali je Šarčeva vladna garnitura dejansko vzpostavila vohunsko mrežo in ali so bili nezakonito pridobljeni podatki uporabljeni za pritiske na člane in vodstva strank, ki so se februarja 2020 pogajali o novi koaliciji.”

M. P.