Mag. Karmen Furman: Kdaj in kako bo odpravljena diskriminacija na področju dodeljevanja vdovskih pokojnin?

(vir: pixabay.com)

Ali je pravično, da slovenski državljani po svojem umrlem partnerju lahko izbirajo med svojo in vdovsko pokojnino, tuji državljani pa lahko poleg svoje pokojnine pridobijo tudi vdovsko pokojnino po svojem partnerju?

Poslanka mag. Karmen Furman (vir: zajem zaslona)

Poslanka SDS mag. Karmen Furman je na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer (včasih zaposleno na upravni enoti Slovenske Konjice) naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z vdovsko pokojnino.

Spomnila je, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v 109. členu določa, da zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, uživa le eno od njih po lastni izbiri. To velja tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnin tudi v drugih državah, če tam pridobi pravice z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene pri ZPIZ, če z mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače.

To pomeni, da tuja oseba, ki prejema pokojnino po določbah njene domače zakonodaje, lahko po pokojnem partnerju pridobi še celotno pokojnino v Sloveniji, če je njen partner prejemal slovensko pokojnino iz naslova slovenskega pokojninskega zavarovanja.

Še celo več, tudi v kolikor je ta tuja oseba prejemnik svoje pokojnine z upoštevanjem zavarovalne dobe pri ZPIZ, je upravičena do dveh pokojnin, svoje v tuji državi in pokojnine po umrlem partnerju v Sloveniji, razen če mednarodna pogodba določa drugače.

Takšna ureditev v bistveno slabši in celo diskriminatorni položaj postavlja slovenske državljane.

Državljanstvo, kraj prebivališča in ostali razlikovalni elementi med temi osebami so osebne okoliščine, na podlagi katerih ne bi smelo priti do razlikovanj.

Oseba z državljanstvom v Sloveniji lahko po svojem umrlem partnerju zgolj izbira med svojo in vdovsko pokojnino (ali pridobi vdovski dodatek, če je to zanjo ugodneje), ne more pa pridobiti poleg svoje pokojnine še vdovsko pokojnino po umrlem partnerju.

Gre torej za očitno neenake položaje ter diskriminacijo, saj je položaj prejemnika vdovske pokojnine odvisen zgolj od tega, v kateri državi je prejemnik delal in ne od višine vplačanih prispevkov njegovega umrlega partnerja – razen tega, da jih je vplačeval v Sloveniji, kjer je tudi pridobil pravico do pokojnine.

Poslanka Furmanova je zato ministrico vprašala, ali se ji takšna ureditev zdi pravična in s katerimi državami imamo podpisane sporazume, ki bi takšen način prejemanja dveh pokojnin preprečeval. Vprašala je tudi, ali je točen podatek, da lahko npr. na Hrvaškem prejemnik vdovske pokojnine po umrlem partnerju, ki je bil zavarovan na ZPIZ, pridobi tudi dodatek za rekreacijo pri vdovski pokojnini, slovenski državljan, ki je delal na Hrvaškem, pa ni upravičen do nikakršnega dodatka po hrvaški zakonodaji.

Ob koncu je ministrico vprašala, kakšne ukrepe bo predlagala, da bo to razlikovanje pri prejemanju vdovske pokojnine med slovenskimi in tujimi državljani odpravljeno.

Ministrica Ksenija Klampfer ima zdaj 30 dni časa za odgovor, ki ga bomo tudi objavili.

M. P.