Mag. Karmen Furman: “Na področju otroške kardiologije ne bi smelo biti prostora za politični populizem”

Mag. Karmen Furman, nova predsednica preiskovalne komisije v Državnem zboru RS. (vir: sds.si)

V državnem zboru so včeraj obravnavali vmesno poročilo Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom. Na 19. redni seji državnega zbora je vmesno poročilo predstavila nova predsednica preiskovalne komisije, bistriška poslanka mag. Karmen Furman.

Iz poročila je razvidno, da je komisija ugotovila številne nedopustne anomalije, sistemske slabosti in nepravilnosti pri izvajanju programa ter celo sume korupcije in kršitve veljavne zakonodaje.

Te ugotovitve so se pred javnostjo bolj ali manj vsa ta leta poskušale pomesti pod preprogo in zanje ni odgovarjal nihče.

Vmesno poročilo pa je s svojimi ugotovitvami očitno zadelo bistvo, saj je opozicija na seji preiskovalne komisije glasovala za poročilo, na seji državnega zbora pa ga je zavrnila.

Predstavitev poročila predsednice komisije mag. Karmen Furman objavljamo v celoti.

V letih od 2007 do 2019 je bilo veliko stvari, dogodkov in ljudi, ki so onemogočili dobro izvajanje in kasneje reševanje programov otroške kardiologije. V ključnih dokumentih, ki so do danes obravnavali strokovnost in zakonitost izvajanja programa, in sicer v notranjem revizijskem poročilu iz leta 2012, v poročilu Komisije za preprečevanje korupcije iz leta 2013 in poročilu mednarodne komisije iz leta 2015 so zapisane številne nedopustne anomalije, sistemske slabosti in nepravilnosti pri izvajanju programa ter celo sumi korupcije in kršitve veljavne zakonodaje. Te ugotovitve so se pred javnostjo bolj ali manj vsa ta leta poskušale pomesti pod preprogo in, najpomembnejše, zanje ni odgovarjal nihče, pa bi verjetno moral. Organi, ki so za to pristojni in bi na poročila morali reagirati, vse do danes, žal, niso.

Se je pa z zadevo pred približno letom in pol pričela ukvarjati parlamentarna preiskovalna komisija, ki je bila ustanovljena z namenom, da se preuči neučinkovitost zdravstvenega sistema v Sloveniji, ki se med drugim kaže tudi v nepravilnostih pri izvajanju zdravstvenih dejavnosti, in sicer v tem konkretnem primeru v nedelovanju programa otroške kardiologije, da se preuči nesmotrnost in nezakonitost nabav ter upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. Z aktom o ustanovitvi parlamentarne komisije je torej področje dela te komisije osredotočeno na dva tematska sklopa, in sicer na program otroške kardiologije ter na nabavo medicinske opreme in zdravstvenega materiala.

Z obravnavanim vmesnim poročilom preiskovalna komisija zaključuje s prvim delom preiskave, in sicer ugotavljanjem odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije v UKC Ljubljana, ki jo je komisija izvedla pod vodstvom bivše predsednice preiskovalne komisije kolegice poslanke Jelke Godec. Predstavitev vmesnega poročila državnemu zboru je bivši predsednici komisije preprečila razglašena epidemija, ki je takrat okrnila delo državnega zbora. Z dnem imenovanja gospe Jelke Godec v Vlado RS je prenehala funkcija poslanke in s tem tudi funkcija predsednice preiskovalne komisije. Kot novo izvoljeni predsednici komisije mi je bilo s strani članov zaupana naloga, da vam kot poročevalka komisije danes predstavim dosedanje opravljeno delo, ki se odraža v pripravljenem vmesnem poročilu o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije, in sicer z vsemi bistvenimi ugotovitvami komisije, ki iz tega poročila izhajajo. K vmesnemu poročilu sta predloženi tudi dva ločena mnenja članic.

Preiskovalna komisija je v okviru svojih pristojnosti in na podlagi izvedenih preiskovalnih dejanj z zaslišanjem prič odkrila ter v danes obravnavanem poročilu tudi jasno prikazala, kakšno je bilo v teh več desetih letih dejansko stanje na področju delovanja otroške kardiologije.

Pri tem je komisija opozorila na nepravilnosti z namenom sprememb zakonodaje, odkrila je objektivno politično odgovornost nekdanje ministrice Milojke Kolar Celarc in nekdanje državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje dr. Ane Medved, ki sta s svojimi političnimi vplivi na kadrovske in strokovne odločitve UKC Ljubljana povzročili, da se otroška kardiologija že v preteklosti ni reševala kot bi se morala. V poročilu pa komisija podaja tudi naznanitev sumov storitev kaznivih dejanj za nekdanjega generalnega direktorja UKC Ljubljana mag. Simona Vrhunca.

Bistvene ugotovitve parlamentarne preiskave so povzete v 33 točkah poročila.

Mag. Furmanova je v uvodnem delu ugotovitve parlamentarne preiskave povzela in jih nato v nadaljevanju razprave tudi podrobneje predstavila.

Pri tem je spomnila na leto 2007, ko je v UKC Ljubljana praktično čez noč ostal brez enega edinega otroškega srčnega kirurga. V programu otroške srčne kirurgije so se takrat pričele pojavljati prve večje težave in nepravilnosti.

Posege v programu otroške srčne kirurgije je v UKC Ljubljana pričel opravljati izraelski kirurg dr. Mishaly, ki pa je te posege opravljal brez licence zdravniške zbornice ter na podlagi avtorskih pogodb, pa čeprav po zakonu njegovo delo ni bilo mogoče šteti kot avtorsko delo. Zdravniki, ki so se z malimi bolniki ukvarjali pred ali po kirurškem posegu, so kmalu pričeli opozarjati tudi na dolgotrajno odsotnost kirurga, saj s tem ni bila zagotovljena varna obravnava otrok z vidika pravočasnih izvedb morebitnih ponovnih operacij.

Po sklenjeni pogodbi je bil gostujoči izraelski kirurg kot glavni kirurg za otroke s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana prisoten le 3 do 6 dni na mesec, preostanek časa pa so bili ti otroci prepuščeni najprej dvema specializantoma, nato pa enemu specialistu otroške srčne kirurgije, ki naj ne bi bil usposobljen za težje operacije in reševanje zapletov.

Ker številna opozorila zdravnikov za varnost malih otrok vodstvo UKC Ljubljana ni upoštevalo, so decembra leta 2013 zdravniki podali ugovor vesti in z UKC Ljubljana prenehali sodelovati.

Kasneje je prav mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, ki pravzaprav predstavlja kar nekakšno prelomno točko v celotni zgodbi v okolju otroške srčne kirurgije, kot glavno in bistveno ugotovitev izpostavilo prav dolgotrajne odsotnosti glavnega kirurga, zaradi česar je bil ta program za otroke v obdobju 2007-2014 ocenjen kot nevaren, neetičen ter popolnoma nesprejemljiv. Najnižjo oceno, in sicer nesprejemljivo je program dobil kar pri 20-ih od 34 mednarodnih standardov obravnave otrok s prirojeno srčno napako.

Neprimerna skrb za bolnike, sumljive smrti otrok, neodzivanje odgovornih kljub opozarjanju stroke na nepravilnosti, 15 % manjkajoče dokumentacije o posameznih operacijah in nevnašanje podatkov v mednarodni register je le nekaj izmed najbolj šokantnih ugotovitev, o katerih si lahko kaj več preberemo v mednarodnem poročilu iz leta 2015.

A pred tem sicer maja 2013 je svoje mnenje o izvajanju programa zapisala tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je v svojem poročilu med drugim navedla, da so pri izvajanju programa izpolnjeni znaki korupcije.

Vse od leta 2012 je za dogajanje vedela tudi Zdravniška zbornica Slovenije, ki med drugim skrbi za etičnost ravnanja zdravnikov ter ugled in čas zdravniškega poklica. V programu zdravljena otrok s prirojenimi srčnimi napakami so se namreč poleg strokovnih vprašanj, kako zdraviti bolnika, postavljala tudi vprašanja vrednot, pravic in odgovornosti.

Preiskovalna komisija ugotavlja, da so se predsedniki zbornic problematike sicer zavedali, vendar je bila njihova vloga pri reševanju tega problema zaznana le na ravni izvedb strokovnih nadzorov, ki pa so bili bolj ali manj sami sebi namen. Zbornica, ki bi sicer lahko ukrepala je, raje mižala. Mlačen je bil njen odziv tudi na sicer katastrofalno poročilo mednarodne komisije, zato preiskovalna komisija v poročilu predlaga, da se v prihodnje razmisli tako o pomembnosti zbornice pri reševanju medsebojnih sporov zdravnikov kakor tudi pri imenovanju primernih predstojnikov in strokovnih direktorjev javnih zdravstvenih zavodov.

Posebno vlogo pri vzdrževanju izvajanja programa sta odigrala tudi strokovni svet in svet zavoda UKC Ljubljana, pri čemer komisija v teh organih ugotavlja izrazit političen vpliv ustanovitelja, torej države, na njuno delovanje in imenovanje ljudi na vodilna mesta, zato zakonodajni in izvršilne veje oblasti na tem področju predlaga spremembo zakonodaje.

Ne glede na vse ugotovitve strokovnih nadzorov, ki so dokazali, da je program nevaren in celo koruptiven, sta oba javna organa, tako strokovni svet kot tudi svet zavoda, demantirala ugotovitve protikorupcijske komisije in omogočila nadaljnjo izvajanje programa.

Ukrepalo ni niti Ministrstvo za zdravje, ki se je leta 2017 pričelo s političnimi vplivi vpletati v strokovne, kadrovske in upravljavske odločitve UKC Ljubljana, za kar preiskovalna komisija ugotavlja, da sta Milojka Kolar Celarc kot ministrica za zdravje in dr. Ana Medved kot državna sekretarka na tem ministrstvu objektivno, politično odgovorni kot takratni nosilki javnih funkcij.

Poleg objektivne politične odgovornosti pa komisija znotraj svojih ugotovitev na podlagi izvedenih preiskovalnih dejanj v vmesnem poročilu podaja tudi naznanitev sumov storitev kaznivih dejanj za mag. Simona Vrhunca.

Na podlagi izvedenih dokazov preiskovalna komisija namreč utemeljeno sumi, da je Vrhunec kot generalni direktor in s tem kot odgovorna oseba UKC Ljubljana kršil dolžno ravnanje, ko je zavestno dopustil, da je dr. Mishaly operacije izvajal na napačni pravni podlagi brez ustrezne licence in dovoljenja za delo.

S takšnim ravnanjem naj bi po mnenju komisije po 257. in 257.a členu kazenskega zakonika zlorabil uradni položaj ali uradne pravice ter omogočil nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav je lahko predvideval ali bi celo moral in mogel predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane premoženjska škoda.

Kar se je v vseh teh letih zgodilo, je preprosto nedopustno, navaja komisija.

“Gre za eno najhujših in nikoli zaključenih afer v ljubljanskem kliničnem centru, zato je prav, da v okviru zakonskih pristojnosti, ki jih parlamentarna komisija ima in na temelju katerih je bilo pripravljeno in na komisiji že sprejeto vmesno poročilo z vsemi bistvenimi ugotovitvami in napotitvenim sklepom državnemu zboru, danes poslanci to sporočilo oziroma poročilo tudi sprejmemo in s tem naredimo korak naprej, da bodo k tej zgodbi z vso resnostjo pristopile tudi pristojne inštitucije,” je dejala Furmanova,

S sprejemom sklepa bi se vmesno poročilo torej posredovalo pristojnim organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, in sicer Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) in Specializiranemu državnemu tožilstvu, da v tej tragični zgodbi o nedelovanju programa otroške kardiologije v nadaljevanju opravita svoje delo. “Nič ne pomeni parlamentarna preiskava in njenem delu oziroma preiskavi odkrite nepravilnosti, če na koncu nimamo pravega epiloga,” je opozorila mag. Karmen Furman.

In zaključila: “Gre za zelo občutljivo temo, v kateri ne sme biti prostora za politični populizem, zato pričakujem predvsem strokovno in konstruktivno razpravo o podanih ugotovitvah komisije v pripravljenem poročilu. Želim pa seveda tudi, da danes sprejmemo tako bistvene ugotovitve preiskave kakor tudi napotitveni sklep preiskovalne komisije, saj bomo lahko le tako preprečili, da se takšne nedovoljene zgodbe v prihodnje ne bi ponovile.”

Vmesno poročilo večina v državnem zboru ni potrdila, s tem, da bi to predali NPU, so se strinjali le v SDS, NSi in SAB.

Pri tem dodajmo, da so na sami seji preiskovalne komisije za vmesno poročilo glasovali tudi predstavniki opozicijskih strank, včeraj na seji državnega zbora pa je opozicija poročilo zavrnila.

Očitno je komisija s svojimi ugotovitvami zadela bistvo težav na področju otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana.

M. P.