Magistra Karmen Furman je mama, žena in od leta 2018 tudi poslanka državnega zbora. Energična in odločna Poljčančanka že več deset let živi v Slovenski Bistrici, kjer sta si z možem Žarkom ustvarila svoj dom. Širši javnosti je sicer postala znana na zadnjih parlamentarnih volitvah, ko je z odličnim rezultatom uspešno ugnala vse svoje tekmece v okraju. Štiri leta so hitro minila in volitve so tako znova pred vrati. Odločila se je, da ponovno kandidira.
Karmen, dokončali ste pravno fakulteto, opravljen imate magisterij znanosti in pravosodni izpit. Mislili bi, da boste na tej poti v pravosodju tudi nadaljevali, a vi ste se odločili vstopiti v politiko. Zakaj? Kaj je botrovalo tej vaši odločitvi?
Kot direktorica občinske uprave sem iz prve roke spoznala, kako se v našem okolju vsakodnevno spopadamo s pomanjkanjem posluha države za izvedbo projektov, s centralizacijo odločanja in financiranja. V mandatu 2014-2018, ko smo v naših krajih ostali celo brez poslanca, se je stanje samo še poslabšalo. Projekti, povezani z Ljubljano in državnim proračunom, nikakor niso stekli, velikokrat je bilo težko na drugi strani dobiti sogovornika iz vrst ministrskih ali pa kakšnih drugih vladnih služb. Vedela sem, da je zadeva lahko povsem drugačna, če ima občino aktivnega poslanca, ki si upa in zna izpostaviti za interese svojih krajev. V življenju imam rada nove izzive in sem človek akcije. Resnično mi ni vseeno, v kakšnem okolju in navsezadnje državi živimo, zato sem se odločila, da tudi sama kandidiram.
Kako pa ste sami gledali na funkcijo poslanca pred vstopom v parlament?
Mogoče celo malce naivno, zato lahko danes samo potrdim kot pravijo, da dokler sam ne poskusiš, ne moreš zares vedeti. Pred sabo sem imela zgolj cilj, da si naši ljudje in kraji zaslužijo več, da imamo tudi mi, ne samo Ljubljana, pravico do lepih cest, novih šol, vrtcev, domov za starejše itd.. Vse to je seveda res, a če želiš delati dobro in v teh svojih prizadevanjih tudi uspeti, poslanec ni in ne more biti zgolj funkcija. Je način življenja, 24 ur na dan in vse dni v tednu. In tako se je moje življenje najprej seveda popolnoma obrnilo na glavo.
Danes pa sem ponosna na vse to, kar sem kot poslanka v tem mandatu uspela narediti za naše kraje.
Dejali ste, da je pomembno, da ima občina svojega aktivnega poslanca. Zakaj? V čem konkretno vi vidite prednost, da ima okraj oziroma občina svojega predstavnika v parlamentu?
Dovolj zgovoren je kar konkreten primer našega volilnega okraja oziroma naših štirih občin (Slov. Bistrica, Poljčane, Oplotnica in Makole). V mandatu 2014 – 2018, ko nismo imele izvoljenega poslanca, se državni projekti v naših krajih skorajda niso izvajali. V tem zadnjem mandatu, ko sem bila sama poslanka, pa smo uspeli realizirati številne projekte, celo tiste, ki smo jih čakali več deset let. V naših občinah se trenutno izvaja zgodovinsko rekordna vrednost državnih investicij v vrednosti skoraj 100 mio. evrov. A dejstvo je, da v Sloveniji glede na veljaven volilni sistem, nikoli nimajo vsi volilni okraji izvoljenega svojega predstavnika v parlamentu.
Zato je zelo pomembno, da se volitev udeležimo in da se glasovi med kandidati ne drobijo, saj tudi na ta način lahko okraj ostane brez poslanca.
Če mi lahko naštejete tri stvari, ki jih po vašem mnenju na svetu najbolj primanjkuje in zakaj?
Mislim, da smo trenutno v obdobju, ko v svetu žal primanjkuje veliko stvari. A če se morem osredotočiti zgolj na tri stvari, potem lahko rečem, da je to vera, upanje in ljubezen. To so tri čudovite stvari, ki so povsem zastonj in jih v tem pogledu, če bi želeli, lahko imeli v izobilju. Vendar človek v tem svetu marsikdaj raje izbere strah, obup in egoizem.
Z gotovostjo lahko rečemo, da ste bili v tem mandatu zelo aktivna poslanka. Koliko vaših predlogov, pobud v državnem zboru je bilo sprejetih?
Sem vesela, da smo jih uspeli sprejeti kar nekaj. Če izpostavim zgolj najpomembnejše, je to zagotovo ureditev problematike tujcev in fiktivnih prebivališč, kjer smo v državnem zboru s spremembo zakonodaje realizirali tudi sklepe občinskega sveta Občine Slovenska Bistrica. Bila sem predsednica preiskovalne komisije za področje zdravstva, kjer smo parlamentarno preiskavo uspeli zaključiti s sprejeto spremembo zakonodaje javnih naročil, na podlagi katere si obetamo konec preplačanim nabavam v zdravstvu. To je res izjemen korak, ki je bil podprt tudi s strani stroke. Nekoliko pa sem po drugi strani razočarana, ker ni uspel moj predlog za vključitev prejemnikov socialnih transferjev v javna dela. Zakon je bil v prvi obravnavi sicer sprejet, a je državni svet v nadaljevanju izglasoval veto in potrebnih 46 glasov za dokončno veljavo zakona kasneje nismo uspeli zbrati.
Ena od orodij poslancev so tudi poslanska vprašanja. Koliko ste jih vi vložili in kakšen je njihov rezultat?
Vložila sem več kot 70 poslanskih vprašanj. Ena so bila koristna, saj so tudi zaradi tega nekateri projekti v našem okolju hitreje stekli, kot na npr. izgradnja zahodne obvoznice in podvoza na Pragerskem, z nekaterimi pa žal nisem bila uspešna. Bodo pa ti izziv v naslednjem mandatu, če mi bodo volivci znova zaupali svoj glas in jih bom lahko tudi v prihodnje zastopala v parlamentu. Moram pa reči, da sem še posebej ponosna na poslansko pobudo, s katero sem uspela doseči, da lahko z mesecem februarjem letošnjega leta naši občani teoretičen del vozniškega izpita opravljajo tudi na Ljudski univerzi v Slovenski Bistrici. Do sedaj namreč to ni bilo mogoče in so morali bodoči šoferji izpit opravljati na sedežu izpitnega centra v Mariboru ali Celju.
Skrb za zdravo in čisto okolje je seveda dandanes še kako pomembno. Kako pa vi sami konkretno skrbite za to, da ohranjate bolj čisto okolje (s katerimi vsakodnevnimi navadami)?
V naši družini se trudimo, da je skrb za čisto in zdravo okolje pravzaprav način življenja. Skrbno ločujemo odpadke, ko gremo v trgovino, s seboj vzamemo svojo nakupovalno vrečko, ne nakupujem materialnih stvari, ki jih ne potrebujem, ugašamo luči, po nepotrebnem ne trošimo vode itd. Morda se nekomu zdi, da so to zgolj malenkosti, a prav s temi malenkostmi lahko vsak posameznik veliko prispeva k bolj čistemu okolju.
Z izvolitvijo v poslansko funkcijo precej časa preživite v Ljubljani, pa tudi drugače ste veliko z doma. Kako na to gleda vaša družino?
Res je, da se je z mojo izvolitvijo tempo družinskega življenja pri nas popolnoma spremenil. Čez teden se običajno iz Ljubljane vračam pozno zvečer. Da se lahko to zgodi, smo vedeli že takrat, ko sem se odločila, da kandidiram. Brez absolutne podpore širše družine, ne samo moža, ampak tudi moje mame, tašče in tasta lahko rečem, da tega ne bi počela.
Zame je družina bila in bo vedno na prvem mestu.
Ste tudi mama. V kakšnem duhu si prizadevate vzgajate svojega sina? Kaj je vodilo vaše vzgoje?
Želim, da moj sin odraste v človeka, ki bo imel čut za soljudi, bo pošten in bo znal slediti sebi in svojim sanjam. In moja naloga je, da ga pri tem podpiram. Pomembno je, da znamo starši otrokom postavljati meje in jih pri tem naučiti, kaj je prav in kaj ne, da se znajo opravičiti in zahvaliti ter da znajo spoštovati druge ljudi. Starši otroke tako peljemo skozi odraščanje in pri tem jim moramo biti s svojimi dejanji za vzgled. Ker če naše besede niso podprte tudi z dejanji, so to le prazne besede. Otroci nas vseskozi opazujejo in se od nas tudi učijo, zato si prizadevam, da sem s svojimi dejanji sinu dober vzgled.
In takrat, ko vendarle imate nekoliko več prostega časa, kaj takrat najraje počne skupaj s sinom? S čim si takrat zapolnita čas?
Trenutno je precej navdušen nad kuhanjem in zato veliko skupne časa preživiva v kuhinji. Skupaj ustvarjava različne jedi, ki jih potem pač mora mož prvi degustirati.
Kako pa se ob vseh teh obveznostih in vsesplošnemu pomanjkanju časa posvetite svojemu možu? S čim ga razvajate?
Med tednom, ko imava vsak zase goro obveznosti, mi je pomembno, da se vsaj pokličeva in slišiva po telefonu, si rečeva kakšno spodbudno besedo, če je potrebno, pa dava drug drugemu tudi kakšen nasvet. Drugače pa lahko rečem, da je zame prav najin odnos tisti, iz katerega črpam energijo za vse ostalo, zato si večkrat vzameva čas zase, da si “napolniva baterije”. Ni toliko pomembno kaj skupaj počneva, ampak samo, da lahko dam malce možgane na off.
Kako pa je takrat, ko Karmen Furman ni v službi v parlamentu ali na službeni poti, ko je doma. Kaj takrat najraje počnete? Ob čem se sproščate?
Takrat sem najraje s svojo družino, sinom in možem. In to je najlepše. Igramo družabne igre, si skupaj ogledamo kakšne dober film ali pa gremo na sprehod. Nič posebnega. Samo da smo skupaj.
Imate kakšne hobije?
Zelo rada igram tenis in za to igro sem uspela navdušiti tudi svojega moža. Ob nedeljah zgodaj zjutraj naju tako običajno lahko srečate na teniškem igrišču.
Kateri je vaš najljubši letni čas?
Pomlad. Prvi topli spomladanski sončni žarki in narava, ki se prebuja s cvetenjem, je po mrzli zimi zame nekaj najlepšega.
Kakšen otrok ste bili in kaj ste najraje počeli v otroštvu?
Bila sem zelo živahen otrok, povsod me je bilo polno in ves čas se mi je moralo nekaj dogajati. Pa tudi zelo trmasta sem znala biti in tako da sem staršem narediti tudi kakšen siv las več na glavi. A v šoli sem vedno bila zelo pridna.
Sanjski poklic v otroštvu?
Bilo jih je kar nekaj, in sicer od šivilje, ker je to pač bila moja stara mama, na katero sem bila posebej navezana, do učiteljice, novinarke, zdravnice … Tole z zdravnico je bilo kar precej resno, ampak sem si nato tik pred zdajci premislila in se na koncu odločila za študij prava.
Ali obstaja kakšen stavek, misel ali rek, ki vas vodi skozi življenje?
Kdor ni dovolj pogumen, da bi tvegal, v življenju ne bo nič dosegel (Mohamed Ali). Vsak zase pa mora vedeti, kdaj in za kaj je vredno tvegati, saj najdragocenejša stvar v našem življenju je prav naš čas, ki ga imamo na razpolagamo. Tega ne moremo ustaviti, ne moremo ga kupiti ali dobiti nazaj in tudi ni večen.
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Rojstvo otroka in izguba očeta. To so trenutki, ki se te dotaknejo in oblikujejo. Spomnijo te na minljivost in okrepijo zavedanje, kako dragocen je vsak trenutek življenja. Brez tega danes ne bi bila to, kar sem.
Pot iz Slov. Bistrice v Ljubljano je kar dolga. Ste morda kdaj tudi pomislili, da bi se vsaj čez teden preselili v Ljubljano?
Za razliko od številnih poslancev sama nisem imela stanovanja v Ljubljani in o tem tudi nisem nikoli razmišljala. Veste, zame ni lepšega kot to, da ko se vračam iz Ljubljane domov in ob vožnji čez zadnji tunel po koncu napornega dne zagledam Prihovško cerkev. Takrat mi postane toplo pri srcu, saj sem znova tu, kjer je zame najlepše in od koder sem doma.
Znani ste tudi po tem, da poskušate spodbuditi mlade, da se aktivno vključujejo v politiko. Na vašo pobudo je bil ustanovljen tudi občinski odbor mladih vaše stranke. Ste zadovoljni z njihovim delovanjem?
Sama menim, da ni dovolj, da samo delamo za mlade, temveč moramo graditi prihodnost skupaj z njimi. Vesela in ponosna sem, da imamo prav v naši stranki najmlajšo svetnico v občini, ki je na mojo pobudo prevzela tudi vodenje mladih v okviru lokalnega odbora. S tem, ko mladim damo vidnejša mesta v politiki jim tudi pokažemo, da jih slišimo, upoštevamo in si želimo, da skupaj ustvarjamo našo prihodnost. In ja, naša mladina se je do sedaj že velikokrat izkazala tudi z različnimi akcijami, tako da lahko rečem, da v naši stranki zagotovo velja, da nič o mladih brez mladih.
In kateri so vaši največji izzivi za naprej?
V trenutni družbi je zaupanje ljudi v politiko popolnoma izgubljeno. S svojimi delom kot poslanka zato želim spremeniti to miselnost, kako smo vsi politiki isti in vsi slabi. Sem optimist in verjamem, da lahko korak za korakom z dobrimi odločitvami in delom za ljudi to tudi spremenimo. V tem mandatu sem marsikdaj doživela pozitiven odziv ljudi in pohvale za svoje delo in to je tisto, kar ti daje potrditev, da delaš prav, pa tudi energijo ter motivacijo za delo vnaprej. Uspela sem doseči marsikaj dobrega za razvoj naših krajev, številni projekti so se zagnali in številni umestili v načrt razvojnih programov državnega proračuna, da se lahko izvedejo v naslednjem mandatu.
V kolikor bom tudi v prihodnje dobila zaupanje volivcev se bom z veseljem in ponosom še naprej borila, da se državni projekti izvajajo tudi v naših štirih občinah.
N e k aj u t r i n k o v:
- Glasba: pop, rock, pa tudi sproščujoča glasba (npr. Enya).
- Hrana: odvisno od letnega časa, pozimi kislo zelje in krvavice, poleti solata z domačega vrta.
- Sladica: palačinke z domačo marmelado.
- Kava ali čaj: kava in to že takoj zjutraj, ko odprem oči.
- Sadje: obožujem češnje.
- Pijača: voda. Ko je priložnost ta prava, pa tudi kak kozarec rdečega vina.
- Gledališče ali film: film.
- Domače živali: pes.
- Šport: tenis, odbojka.