Obdavčiti nameravajo celo dediščino in darila v prvem in drugem dednem redu!

Klemen Boštjančič, kandidat za ministra za finance v novi vladi. (vir: Nova24TV.si)

Kandidat za novega finančnega ministra Klemen Boštjančič, ki javnih financ sploh ne pozna, je na včerajšnjem zaslišanju na odboru državnega zbora za finance povedal, da bo ena njegovih glavnih nalog na položaju ministra povečati davčne prilive v proračun.

Pohvalil je hitre in učinkovite ukrepe vlade Janeza Janše kot odziv na covid krizo. Hkrati je napovedal, da bo na določenih področjih potrebna dodatna poraba, drugje omejevanje, o nagrajevanju v javnem sektorju pa nima dobrega mnenja. Napovedal je tudi nove davke, tudi na nepremičnine.

Suzana Lep Šimenko (vir: zajem zaslona)

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je izrazila zadovoljstvo, da je Boštjančič pohvalil hitre in učinkovite ukrepe vlade Janeza Janše. Hkrati ga je vprašala, kje namerava omejevati javno porabo in kako izvesti plačilo po učinku v javnem sektorju.

Poslanka je Boštjančiča povprašala tudi okrog stališča o znižani stopnji DDV-ja na elektriko in plin, okrog normiranih sp-jev, ki jih je označil kot anomalijo v sistemu.

Suzana Lep Šimenko je še posebej izpostavila: “Med dodatnimi davčnimi viri sta tudi dediščina in darila. Se zavedate, kaj to pomeni? To je resnično neprimerno.”

Glede obdavčitve dediščine in daril je Boštjančič odgovoril, da imajo tako tudi ponekod v drugih državah, omenil je ZDA.

Glede davka na nepremičnine pa dejal, da bi davek uvedli do leta 2023 in upa, da so evidence premoženja urejene. Glede znižanja DDV-ja na elektriko in plin je dejal, da je to ena od opcij, ki je sedaj omogočena.

Razveljavili bodo spremembe zakona o dohodnini, ki vsem zaposlenim prinaša višje neto plače. Padla bo tudi seniorska olajšava za starejše od 70 let. Dijaki in študenti bodo plačali več davka, izničene bodo tudi ugodnosti za gasilce. Skratka vse, kar je Janševa vlada sprejela v letošnjem letu.

Dodatno bi obdavčil okoli 180.000 samostojnih podjetnikov, posebej tiste, ki uveljavljajo normirane stroške. Sistem normirancev po njegovem ne dosega svojega namena. Ker je večina normirancev iz storitvenih dejavnosti, se mu zdi 80-odstotna olajšava previsoka. Zagovarja znižanje na primer na 50 odstotkov. Normirani s.p.-ji so po njegovem nepravični do redno zaposlenih. “Zagovarjal bom, da redna zaposlitev za nedoločen čas postane prva rešitev za vse.”

Uvedli bi še pavšalne obdavčitve določenih dejavnosti, denimo del gostinstva, osebne storitve, frizerje, kozmetičarke in podobno, odvisno od višine prometa.

To so področja, kjer bodo iskali nove davčne vire:

  • davek na nepremičnine
  • manj olajšav za vlaganja v podjetij in posledično višji davek iz dobička
  • preverili bodo nižje davčne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) in jih po potrebi zvišali (s tem bodo izdelki dražji)
  • preverili bodo trošarinski davek na goriva in druge energente (tudi elektriko) in jih po potrebi zvišali
  • dodatni davek na dediščine in darila (v 1. in 2. dednem redu, tega zdaj ni)
  • dodatni davek na motorna in električna vozila
  • dodatni davek pri kriptovalutah
  • uvajali bodo izredne oz. začasne davke

M. P.