Poslanka Lidija Ivanuša je sredi decembra na vlado naslovila poslansko vprašanje, ki se je nanašalo na domnevne nepravilnosti v trgovskem podjetju Lidl Slovenija. V njem je tudi razkrila, kaj vse naj bi bilo v Lidlu narobe, naštetih domnevnih nepravilnosti je zelo veliko.
Zapisala je, da imajo zaposleni v Lidlu sklenjene pogodbe o zaposlitvi za 30 ur na teden. Delati naj bi morali 5-krat tedensko po 6 ur na teden, dejansko pa naj bi delali 3-krat tedensko po 9 ali več ur na dan.
Delavci naj bi zato prejemali povračilo stroškov prehrane in prevoza na delo in z dela le trikrat in ne petkrat, s čimer naj bi delodajalec prihranil pri stroških dela. Poleg tega naj bi delavke evidentirale svoj odhod iz službe, a vseeno nadaljujejo z delom, dokler ni končano.
Glede na to, da je Lidl družini prijazno podjetje (imajo certifikat), delavke za en dan naprej ne vedo, ali bodo naslednji dan delale ali ne. To pomeni, da so za mame z otroki tako fleksibilni urniki neustrezni.
Lidl naj bi imel zdravnico za svoje zaposlene. Če to plača delodajalec, pa obstaja dvom, da zdravnica vedno presodi v korist zdravja zaposlenih, je zapisala Ivanuševa. Zaposleni so torej odvisni od mnenja zdravnice, ki ji prihodke zagotavlja delodajalec. Lahko se zgodi, da zdravnica nekomu, ki tarna za zdravstvenimi težavami, bolniške preprosto ne odobri.
Nadalje je poslanka zapisala, da je Lidl svojim zaposlenim obljubil po 410 evrov božičnice, kar je bilo tudi v medijih. Te božičnice pa niso dobili vsi, temveč je bila višina le te odvisna od koriščenja bolniške odsotnosti, kar po mnenju Ivanuševe ni prav.
Lidl naj bi imel tudi svojo »socialno delavko«, ki opravlja razgovore z zaposlenimi. V kolikor imajo zaposleni pripombe, se jih hitro premesti. Nemalokrat celo v bolj oddaljeno poslovalnico. Poslanko Lidijo Ivanuša je zato zanimalo, koliko delovno-pravnih kršitev je bilo ugotovljeno v zadnjih 5 letih in katere so bile konkretne kršitve.
Glede na to, da ima Lidl certifikat družini prijazno podjetje, ki ga podeljuje ministrstvo, pristojno za delo, je še vprašala, kdo spremlja stanje v podjetju skozi leta oziroma kdo preverja, ali podjetje še izpolnjuje osnovne pogoje za tak certifikat? Kateri so bili konkretni ukrepi podjetja v zadnjih petih letih, ki so bili namenjeni izboljšanju kombiniranja družinskega in delovnega življenja? Kaj so najbolj pogoste pripombe, ki jih dajo zaposleni »socialni delavki«?
Vlada je pripravila daljši odgovor, kjer je navedla številne zakonske podlage. Zaradi večje preglednosti smo odgovor strnili po točkah, in sicer:
- Pogodbe o zaposlitvi za 30 ur na teden in razporeditev dela v tem okviru: Točna razporeditev delovnega časa po urah mora biti zapisana v pogodbi o zaposlitvi.
- Evidentiranje delovnega časa: Podjetje mora v evidenco o izrabi delovnega časa vpisovati število ur, skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa, opravljene ure v času nadurnega dela ipd. Stvari očitno zakonsko niso najbolje urejene, saj potekajo razprave o rešitvah za dopolnitev zakonodaje, ki se nanaša na vodenje evidenc delovnega časa.
- Božičnica: Tu ne gre za zakonsko pravico in je to odvisno od podjetja samega.
- Premestitve: Tudi to možnost je treba natančno opredeliti v pogodbi o zaposlitvi.
- Certifikat Družini prijazno podjetje: Tega podeljuje in spremlja zasebni Inštitut EKVILIB. Lidl je certifikat prejel leta 2014, Inštitut je nato izvedel revizijo, ki je potrdila, da je podjetje uspešno in skrbno izvajalo izbranih 17 ukrepov. Če bi se izkazalo, da izvajanje ne poteka po načrtu in Lidl stanja ne izboljša, pa sledi odvzem osnovnega oziroma polnega certifikata.
- Pretekle kršitve delovne zakonodaje podjetja Lidl: Po zakonu se vse pravnomočne odločbe, sodbe in sklepi o prekrših izbrišejo iz evidenc po poteku treh let od dneva pravnomočnosti. Zato podatki za čas pred tremi leti niso dostopni.
- Kršitve v zadnjih treh letih – Inšpektorat RS za delo je pri Lidlu ugotovil kršitve glede:
– izplačevanja nadomestila plače v primerih odsotnosti z dela,
– ocenjevanja tveganj, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, ter izjave o varnosti,
– ukrepov, ki jih mora delodajalec izvajati za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, in sicer glede pregledov električnih instalacij v stavbah,
– ažuriranja prijave gradbišča v skladu z Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.
Vsi postopki, ki jih vodi Inšpektorat Republike Slovenije za delo pri delodajalcu, še niso zaključeni, je ob tem zapisala vlada.
M. P.