Kozoderčeva jama v Račah je po ocenah ekologov eno najbolj problematičnih nekdanjih odlagališč nevarnih odpadkov, še vedno se ne ve, kdaj bo potekala njena sanacija.
Občina je doslej na ministrstvo za okolje poslala številne pozive, vendar to za sanacijo nima posluha, navaja župan Branko Ledinek.
Gre za gramozno jamo, v katero so odlagali trdne in tekoče odpadke družbe Pinus in drugih podjetij, na robu jame pa so sežigali odpadno embalažo. Pesticidi in kemikalije, ki so jih odlagali še v nekatere druge gramoznice na Dravskem polju, so se izpirali v podtalnico.
Prvi okoljski alarmi so začeli zvoniti v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, splošen preplah pa je nastopil, ko so leta 1989 v vodovodih v Brunšviku in okoliških naseljih južnega dela Dravskega polja izmerili izjemno povečanje vsebnosti pesticidov, zaradi česar je več tisoč ljudi ostalo brez pitne vode in so jim jo morali dovažati s cisternami.
Sprejet je bil tudi interventni zakon, zgrajen povezovalni vodovod in izdelan program za sanacijo Dravskega polja. Sanirana je bila Križna jama, še eno manjše odlagališče odpadkov, Kozoderčeva jama pa ne. Za sanacijo je namreč pričelo zmanjkovati denarja, zemljišče je prešlo v roke zasebnika in analize so se ustavile.
V Ekološki iniciativi Rače pa navajajo, da problem ostaja. Naravovarstvenik Anton Komat je tako za Slovensko tiskovno agencijo dejal, da je “država od odkritja ekološke katastrofe na Dravskem polju naredila vse, da največji in ključni problem, ki ga predstavlja Kozoderčeva jama, reši tako, da nanj uradno pozabi. Še več! S spremembo zakonodaje je kar za dvajsetkrat dvignila dopustno koncentracijo pesticidov v pitni vodi.”
Župan Ledinek je za Večer povedal: “Te črne ekološke točke so večji problem kot ves prah, ki se dviguje okoli Magne ali širjenja letališča. O Kozoderčevi jami poslušamo zgodbe že 20 let, pa se na žalost ni premaknilo še nič. Te snovi so zakopane v zemlji, pa ne vemo, kaj vse je noter. Vsekakor lahko v prihodnosti predstavljajo problem, ker so na območju, kjer so zaloge pitne vode.”
Na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga trenutno vodi nekdanji komik Simon Zajc, pravijo, da se zavedajo problematike, zato so v predlogu zakona o varstvu okolja, ki je bil v javni obravnavi v letu 2017, vključili poglavje sanacije v preteklosti onesnaženih območij. Za STA so dejali, “da si bodo prizadevali to vsebino vključiti v eno izmed nadaljnjih sprememb zakona o varstvu okolja. Potem bi bilo najprej treba ugotoviti, kdo je lastnik zemljišča, kdaj se je kontaminirana zemljina vozila na to zemljišče in kdo je odgovoren za ta dovoz v to jamo.”
Skratka, na ministrstvu si bodo prizadevali, proučevali, razčiščevali, analizirali, nevarni odpadki pa ostajajo. Po navedbah civilne iniciative pa je tam 50.000 ton kontaminirane zemljine, kar je dva tisoč tovornjakov nosilnosti po 25 ton.
M. P.