Nenavadno je, da predstavniki občinskega sveta za pristojnosti, ki so v njihovi domeni in jih sami sprejemajo, sprašujejo predstavnike organov, ki z njihovim delom nimajo nikakršne povezave. In to javno, s čemer izražajo nevednost poznavanja svojega dela v občinskem svetu in s tem mečejo slabo luč na ostale udeležence organa.
Ena izmed takšnih potez se je zgodila v Občini Slovenska Bistrica. Tamkajšnji občinski svetnik Ludvik Repolusk (SD), ki je hkrati predsednik Krajevne skupnosti Pohorski odreda, namreč ni seznanjen s projekti Občine Slovenska Bistrica, ki jih je ta izvajala v okviru prejšnje finančne perspektive Evropske unije, kljub temu, da je bil štiri leta član občinskega sveta.
Prav občinski svet pa je tisti organ, ki je te projekte potrjeval.
Da je občina izvajala projekte, je izvedel šele iz razprave poslanke državnega zbora, mag. Karmen Furman, ko je ta na seji Državnega zbora RS razpravljala o nezadostnem črpanju evropskih sredstev v času vlade dr. Mira Cerarja. Hkrati je navedla zneske projektov, ki so bili iz prejšnje finančne perspektive, v obdobju 2004 – 2008, torej vlade Janeza Janše, izpeljani v Občini Slovenska Bistrica.
Občinski svetnik Ludvik Repolusk očitno ni bil seznanjen s projekti, ki jih je sprejemal organ, katerega član je. To svoje nevedenje pa je javno izrazil v pismu bralcev, ko je poslanko Karmen Furman vprašal, če mu lahko razloži projekte, ki so se izvajali v Občini Slovenska Bistrica in jih je potrjeval organ, katerega član je tudi sam.
Res nenavadno. Pri tem se lahko upravičeno vprašamo, ali se občinski svetniki, kot predstavniki najvišjega organa v občini, zavedajo nalog in obveznosti opravljanja svoje funkcije? Ali pa gre samo za nespretno politično potezo občinskega svetnika?
V nadaljevanju objavljamo celoten odgovor poslanke državnega zbora.
Odgovor mag. Karmen Furman na odprto pismo občinskega svetnika
Spoštovani občinski svetnik Občine Slovenska Bistrica g. Ludvik Repolusk (SD).
Dne 5. 12. 2018 ste v časopisu Večer name naslovili odprto pismo v zvezi z mojo razpravo na eni izmed sej državnega zbora. V svojem dopisu med drugim navajate, da za moje trditve o višini prejetih evropskih sredstev občine Slovenska Bistrica iz različnih finančnih perspektiv niste uspeli pridobiti javno dostopnih podatkov, zato želite moje pojasnilo, da svoje trditve iz razprave tudi javno dokažem.
V vašem odzivu me preseneča predvsem dejstvo, da glede na vašo lokalno politično angažiranost, name kot občinski svetnik naslavljate vprašanje o izvedbi projektov, ki so v pristojnosti občine in jih potrjujete v občinskem svetu. Sama redno sledim dogajanju v lokalnem okolju, zato dobro vem, kateri projekti so se v naši občini izvedli. In do nedavnega sem bila prepričana, da se o izvedbi občinskih investicij informirate tudi sami kot izvoljen občinski svetnik. Navsezadnje gre za podatke, ki so prav vsakomur javno dostopni.
Ne glede na navedeno, vam na vašo željo v nadaljevanju mojega dopisa podajam podrobnejšo razdelitev evropskih sredstev, ki jih je občina Slovenska Bistrica uspela pridobiti pod okriljem vlade SDS. V letu 2006 je bila potrjena in odobrena finančna perspektiva, iz katere smo v naši občini uspeli pridobiti za približno 34 milijonov evrov evropskih sredstev. V okviru te finančne perspektive je naša občina uspela realizirati 13 projektov iz naslova za »Razvoj regij«, in sicer: obnova vodovodnega sistema Videž – Slovenska Bistrica, izvedba krožnega križišča na Kolodvorski ulici s cesto v podjetniško cono od Leskovarjeve do Kolodvorske ulice, obnova vozišča LC 440130 Rep – Trije Kralji, obnova vodovodnega sistema Laporje – Nova gora, obnova vozišča LC 440050 Sl. Bistrica – Osankarica, izgradnja ceste C in G v POC Bistrica z mostom, obnova vozišč na relaciji LC Podgrad – Osankarica, obnova LC 440630 Tri cerkve-Jamce, obnova vozišča LC Zg. Ložnica – Radkovec, Dom starostnikov Slovenska Bistrica, ureditev mestnega jedra Slovenska Bistrica, ureditev kanalizacije in vodovoda na območju ZAGRAD v mestu Sl. Bistrica in izgradnja sekundarne kanalizacije – I. faza, pri čemer je znašal skupen evropski sofinancerski delež vseh navedenih projektov 12.851.745,79 evrov. Iz kohezijskega sklada EU je bil v okviru istega programskega obdobja podprt projekt »Celovito urejanje porečja Dravinje«, v okviru katerega so se v občini izvedli 3. podprojekti, in sicer izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode, izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo ter izgradnja centra za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica. Skupen evropski sofinancerski delež v vseh treh podprojektih je znašel 20.816.146,54 evra oziroma skupaj z vsemi realiziranimi projekti za »Razvoj regij« 33.667.892,33 evra.
Zaradi nesposobnosti vlad, ki so nato sledile, občine v Sloveniji od takrat dalje niso imele več možnosti črpati evropska sredstva v takšnem obsegu. Vlada dr. Mira Cerarja je šla celo tako daleč, da je neposredno namenila 300 milijonov evrov davkoplačevalskih sredstev, torej denar nas vseh, samo občini Ljubljana, občini Slovenska Bistrica in vsem štajerskim občinam pa 0 evrov iz tega naslova, kar je žalostno in hkrati zaskrbljujoče.
Upam, da sem s tem odgovorila na vaše vprašanje, hkrati pa vas pozivam, da kot aktiven član politične stranke SD, pozovete svoje predstavnike v centrali, da opustijo takšno centralistično politiko in prisluhnejo tudi občinam na Štajerskem. V tej smeri je šel tudi moj apel v razpravi, na katero se sklicujete.
Mag. Karmen Furman, poslanka DZ RS
M. P.