Sramotno: Franc Terček odkrito proti investicijam v zdravstvo, Bojana Muršič in Andrej Rajh prikrito proti

(vir: UKC Maribor)

V sredo je bil v državnem zboru potrjen zgodovinski predlog Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo. Po predlogu vlade bo Slovenija v zdravstvo v naslednjih desetih letih vložila skoraj 2 milijardi evrov, povprečno po 200 milijonov letno. 

Stališče poslanske skupine SDS je predstavila poslanka mag. Karmen Furman, ki je dejala:

Poslanka mag. Karmen Furman (vir: Twitter)

“Danes obravnavani Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021-2031 je prvi zakon v 30 letih naše samostojne države, ki predvideva nujno potrebna vlaganja v zdravstveni sistem.

Dejstvo je, da je pod vladavino levih vlad slovenski zdravstveni sistem postal, žal, prepoznaven predvsem po zastarelih prostorih, iztrošeni opremi in pomanjkanju kadra in posledično vse daljših čakalnih vrstah.

Kako nujne so investicije v slovensko zdravstvo, jasno kažejo navedbe Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki je junija letos stanje na tem področju opisalo takole:

“Če smo leta 2012 imeli v slovenskih bolnišnicah 67 % odpisanost opreme, je ta delež v letu 2020 že preko 80 %. Posledice občutijo zaposleni, ki delajo z zastarelo opremo v neprimernih razmerah, najbolj pa ljudje, ki potrebujejo zdravljenje. Brez dodatnih sredstev ne bo mogoče odpraviti razvojnega zaostanka ter zagotoviti povečane zmogljivosti zdravstvenega sistema.”

Vsi že dolga leta vemo, da so slovenske bolnišnice stare in dotrajane. To seveda posledično prinaša dražje stroške vzdrževanja, več bolnišničnih okužb, manjšo produktivnost in kot najpomembnejše, to breme nosijo predvsem pacienti na račun slabše in dražje oskrbe. V vseh teh letih smo si predvsem veliko naposlušali o tako imenovanem javnem zdravstvu, ki pa ga nikoli ni bilo. V središču javnega zdravstva namreč mora biti bolnik, pa v resnici v vseh teh letih nikoli ni bil. Bile pa so številne korupcijske afere, kljub drugačnim obljubam so se vedno bolj podaljševale čakalne dobe, zvrstile so se številne akcije zbiranja plastičnih zamaškov, ki so na koncu žal velikokrat postale edino upanje obolelih.

Kakšna prioriteta so bile investicije v zdravstvo v vseh teh letih levim vladam, ne nazadnje najbolj zgovorno priča podatek, da se je v zadnjih 12 letih RTV Sloveniji iz državnega proračuna namenilo 2,5-krat več denarja kot za novogradnjo in prenovo slovenskih bolnišnic.

Smo pa na dotrajanost bolnišnične opreme in kadrovsko podhranjenost v slovenskem zdravstvu v Slovenski demokratski stranki opozarjali že več 10 let. Naša poslanska skupina je tudi v tem mandatu takrat sicer še kot opozicijska stranka opozorila Ministrstvo za zdravje na zaskrbljujoče razmere tudi glede pomanjkanja kadra v slovenskih bolnišnicah.

Na to temo je bila na našo zahtevo sklicana nujna seje odbora, a žal takratna Šarčeva vlada temu ni želela posvetiti posebne pozornosti. Danes SDS kot koalicijska stranka rešuje kadrovsko, finančno in investicijsko podhranjeno zdravstvo s podporo vladnemu predlogu zakona, ki za investicije na tem področju v naslednjem desetletju namenja dobri 2 milijardi evrov.”

Mag. Karmen Furman je nato napovedala, da bo poslanska skupina zakon podprla in tako so nato tudi glasovali.

Po zakonu je dodaten denar zagotovljen za naslednje namene (novogradnje in podobno):

  • Univerzitetna klinična centra Ljubljana in Maribor:                            763 milijonov evrov
  • splošne bolnišnice, negovalne bolnišnice in negovalni domovi:           557 milijonov evrov
  • specialne bolnišnice:                                                                      214 milijonov evrov
  • psihiatrične bolnišnice:                                                                    50 milijonov evrov
  • porodnišnice:                                                                                  26 milijonov evrov
  • primarno zdravstvo:                                                                        50 milijonov evrov
  • NLZOH in NIJZ:                                                                              33 milijonov evrov
  • znanstveno-izobraževalne ustanove za enoviti magistrski študij medicine in dentalne medicine ter pripadajoče pedagoške in znanstveno-raziskovalne dejavnosti: 200 milijonov evrov
  • druge znanstveno-izobraževalne ustanove na področju zdravstva:      50 milijonov evrov.

In kako so glasovali poslanci?

Zakon in dodatne investicije v zdravstvu so v celoti podprli v poslanskih skupinah: SDS, NSi, SMC, SNS, Nepovezani poslanci in Levica.

V LMŠ je za zakon oziroma za investicije v zdravstvo glasovalo 7 poslancev in poslank, 2 poslancev v času glasovanja ni bilo na seji, 4 poslanci pa so bili na seji, vendar niso glasovali. To so bili: Brane Golubović, Jože Lenart (Slovenj Gradec), Rudi Medved in Pavšič Robert. Janija Möderndorferja in Igorja Pečka na seji ni bilo.

V SD je za zakon glasovalo 5 poslancev, 2 poslancev ni bilo na seji, 4 so bili v dvorani, vendar niso glasovali. To so bili: Matjaž Han, Meira Hot, Soniboj Knežak in Bojana Muršič. Odsotna sta bila Matjaž Nemec in Marko Koprivc. Franc Trček je glasoval proti.

V SAB je bila ena poslanka odsotna, ostali 4 pa so bili v dvorani, vendar niso glasovali. Maša Kociper je bila odsotna, v dvorani pa so sedeli naslednji trije, ki sploh niso glasovali: Marko Bandelli, Andrej Rajh, Vojko Starović in Alenka Bratušek, celo nekdanja začasna ministrica za zdravje in predsednica vlade, ki za zdravstvo ni naredila nič, o zdravstvu pa, tako kot vsi v SAB, zelo rada govori.

V stranki DeSUS sta 2 poslanca glasovala za (Ivan Hršak in Branko Simonovič), 1 proti (Robert Polnar), 1 pa je bil odsoten (Franc Jurša, ki je že nekaj časa odsoten zaradi bolezni).

Dveh poslancev narodnostnih skupnosti ni bilo na seji.

Poimensko glasovanje vseh poslancev in poslank je dostopno na povezavi: Zgodovinsko: Za zdravstvo dve milijardi evrov

M. P.