Stanovanjska jamstvena shema kot odgovor na zaostrovanje pridobivanja posojil

Predlog jamstvene sheme, kot so jo predstavili v SDS.

Poslanca SDS Zvone Černač in Žan Mahnič sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila predlog zakona o stanovanjski jamstveni shemi, ki predstavlja odziv na ukrep Banke Slovenije o zaostrovanju pogojev za pridobitev kreditov.

»Tisto, česar Šarčeva vlada z vsem državnim aparatom ni sposobna narediti v 360 dneh, je poslanska skupina Slovenske demokratske stranke storila v enem dnevu. Danes torej vlagamo zakon o stanovanjski jamstveni shemi v parlamentarno proceduro,« je uvodoma dejal poslanec SDS Zvone Černač.

V poslanski skupini so se za ta korak odločili iz dveh razlogov. »Prvi razlog je ta, da v zadnjem letu dni Šarčevega vladanja vlada odsotnost kakršne koli stanovanjske politike. Ljudje so pri dostopu do stanovanj oziroma pri reševanju stanovanjskega vprašanja prepuščeni sami sebi. Ni sprememb stanovanjske regulative, ni nobenih ukrepov, ki bi merili na ustvarjanje pogojev za uresničitev ustavne kategorije, ki je zapisana v 78. členu naše ustave in ki pravi, da mora država zagotavljati možnosti oziroma pogoje, da si lahko vsak zagotovi svojim razmeram primerno stanovanje. Drugi razlog pa je zadnja formalna zaostritev pogojev za dostop do stanovanjskih posojil, neformalno so bili ti pogoji že nekaj časa ostrejši, kot so bili v preteklosti. Ta formalna zaostritev pa dejansko otežuje reševanje stanovanjskih vprašanj številnim, predvsem pa ga bistveno otežuje dvema kategorijama, to so mladi in družine z otroki,« je pojasnil Černač.

Zakon predvideva državno stanovanjsko jamstveno shemo, ki omogoča zaščito kreditojemalcev.

To pomeni, da država, ko kreditojemalec ni več sposoben odplačevati obrokov kredita, prevzame tveganja in vstopi na nek način v čevlje tega kreditojemalca za določen čas, dokler se mu razmere ne izboljšajo. Tako kreditojemalec ne ostane na cesti, ohrani streho nad glavo in če se mu razmere v nekem doglednem času (v treh letih oziroma najkasneje v petih letih) ne uredijo, potem država vstopi v razmerje neposredno do banke, s kreditojemalcem pa se vzpostavi najemno razmerje.

Pri kreditojemalcih, ki po zaostrenih kriterijih niso več kreditno sposobni, pa bi v kreditno razmerje vstopila država preko stanovanjskega sklada, s čimer bi vzpostavila jamstveno razmerje med kreditojemalcem in banko.

Možnost pridobitve kredita je omejena na maksimalno 150.000 evrov ter odplačevanje maksimalno 30 let.

Če bi se karkoli zalomilo, na primer, da kreditojemalec ostane brez službe, da ni sposoben odplačevati obrokov kredita, pa bi v to razmerje vstopila država prek stanovanjske jamstvene sheme in bi obroke odplačevala banki, največ 36 mesecev.

Vse skupaj velja tako za stanovanja kot stanovanjske hiše.

Na vladi Marjana Šarca je zdaj, da to sprejme. V koaliciji, ki jo sestavljajo stranke LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB (z dodatkom Levice), doslej za vse to tako niso nič naredili. Zaostrovanje kreditiranja pa je Banka Slovenije obravnavala že v začetku septembra, na sejo je bil povabljen tudi minister za finance Andrej Bertoncelj iz LMŠ, ki je to ignoriral.

Zato je vsakršno drugačno govoričenje in sprenevedanje Marjana Šarca norčevanje iz državljanov.

M. P.