Inštitut dr. Jožeta Pučnika v sodelovanju s fundacijo Konrad Adenauer Stiftung (KAS) ter Občino Slovenska Bistrica v čudovitem okolju Viteške dvorane v slovenjebistriškem gradu danes pripravlja že 12. Pučnikov simpozij.
Spominjali se bodo pomembnih mejnikov slovenske politične pomladi in snovali demokratične vizije slovenske države v prihodnosti. Eden od vrhuncev srečanja bo podelitev Pučnikove plakete za prispevek k razvoju demokracije.
Ob 12. uri bodo obiskali Pučnikov grob v Črešnjevcu. Ob 13. uri pa se bo v Viteški dvorani v Gradu začel simpozij. Nagovore bodo imeli dr. Ivan Žagar, župan bistriške občine, Ivan Matanović iz Zagreba in Gorazd Pučnik, ustanovitelj inštituta.
Ob 13.30 pa bo sledila okrogla miza z naslovom 30 let zvestobe Sloveniji, na kateri bodo sodelovali predsednik SDS Janez Janša, evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS) in v. d. direktorice Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver.
Današnji program je naslednji:
- Ob 12. uri: Spominski obisk groba dr. Jožeta Pučnika v Črešnjevcu
- Ob 12.30 uri: Prihod udeležencev in registracija
- Ob 13. uri: Pozdravni nagovori
- Dr. Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice
- Ivan Matanović, KAS Zagreb
- Gorazd Pučnik, ustanovitelj IJP
– Ob 13.30: 30 LET ZVESTOBE SLOVENIJI:
Okrogla miza s predstavitvijo knjige Janeza Janše PRVORAZREDNI – SISTEM ZA LAŽNO ELITO in knjige dr. Milana Zvera 30 LET ZVESTOBE SLOVENIJI, ki je bila izdana ob 30. obletnici Slovenske demokratske stranke.
- Janez Janša
- dr. Milan Zver
- dr. Andreja Valič Zver
- Metod Berlec
– Ob 15. uri: Odmor
– Ob 15.30 uri: Slovesna akademija s podelitvijo Pučnikove plakete za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji.
Nagovor predsednika akademskega sveta IJP dr. Matevža Tomšiča
Ob 16. uri: Podelitev potrdil o uspešnem zaključku Akademije dr. Jožeta Pučnika.
Slovesni nagovor predsednika SDS Janeza Janše
Organizatorji so zapisali, da letos obeležujemo tridesetletnico slovenske politične pomladi in padca železne zavese. V slovenskem prostoru, ki ga je leta 1988 pretresal proces proti četverici in vse močnejše pomladno vrenje proti režimu, so leta 1989 vznikale prve lastovke politične pomladi: nova gibanja in zveze. Majniška deklaracija je tlakovala pot v samostojnost in začetke demokratične tranzicije. Oblast je odgovarjala z represijo in vse močnejšim delovanjem tajne politične policije. Jeseni 1989 se je slovenska demokratična opozicija povezala v Demos, ki je naslednje leto mogočni režimski mašineriji navkljub zmagal na volitvah. Znani svet je pokal po šivih, saj komunistične diktature za železno zaveso niso bile več kos mogočnemu hrepenenju po svobodi in demokraciji.
Vabilo na 12. Pučnikov simpozij
M. P.
