Kljub mnogim tehtnim in neizpodbitnim razlogom proti gradnji vetrnic na Pohorju, je postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za prvih 35 že v teku. Ruški občinski svet je 8.6. letos pozval Vlado RS, naj postopek gradnje vetrnic ustavi, a je bil, žal, zavrnjen.
Razlogov proti umeščanju vetrnic na Pohorju je veliko. Ker se o tem mnogo govori in piše, tukaj samo kratko omenjamo nekaj najbolj tehtnih.
Naši stoletni, sklenjeni in ohranjeni pohorski gozdovi so eno izmed najbolj ohranjenih naravnih področij v Sloveniji in kot taki predstavljajo izjemen potencial za razvoj zelenega turizma v tej prelepi, neokrnjeni naravi.
Samo zdravi, sklenjeni gozdovi lahko kljubujejo zunanjim vplivom in ekstremnim vremenskim pojavom, za katere stroka dnevno opozarja, da se bodo še krepili. Samo sklenjeni gozdovi ščitijo pred vetrovi, dobro akumulirajo padavinsko vodo, preprečujejo erozijo, plazove in poplave in hranijo dragocene in nenadomestljive vire pitne vode. Samo liter motornega olja onesnaži 10.000 l vode, vsaka vetrnica pa potrebuje več kot 200 l olj in maziv. Do kakšne ekološke katastrofe lahko pripelje okvara ali iztekanje olja pri eni sami vetrnici!? Konec pitnih virov za okoli 300.000 prebivalcev, ki živijo na in pod Pohorjem.
Kako majhen prispevek električne energije bodo doprinesle vetrnice pove podatek, da bi za 720 MW energije, kot je proizvede povprečna konvencionalna elektrarna, potrebovali približno 350 vetrnic take velikosti. Kolikšne poseke bi bile potrebne za tako število vetrnic? Za postavitev ene same 200m, je potrebnih 5000 kubičnih metrov betona, to so ogromne količine betona! Preden bo sploh mogoče začeti z gradnjo, bo potrebno vzpostaviti ustrezno infrastrukturo. Širitev obstoječih cest in izgradnja povezovalnih tras med vetrnicami. Na našem hribovitem, vlažnem Pohorju, bo to že velik poseg v naravo – preden bo sploh katera od vetrnic stala. Že te poseke bi presegale tiste, predvidene za samo postavitev vetrnic.
Glede na aktualno dogajanje v svetu, na nenehno opozarjanje politike glede segrevanja ozračja in skrbi za zmanjševanje ogljičnega odtisa, je popolnoma nerazumljiv enormni poseg v naravo, ki bi močno negativno vplival na ogljično bilanco na eni strani, na drugi pa tako malo doprinesel k proizvodnji električne energije. Tu o čisti in zeleni energiji ne more biti govora, za skromen energetski doprinos bi naredili enormno, nepopravljivo škodo. V boju proti povečevanju onesnaženja in segrevanju zraka, bi se morali boriti za vsako drevo, ne pa sekati in podirati cele hektarje gozdov. To dvoje se preprosto izključuje. Vetrnice da, ampak na degradiranem, dostopnejšem terenu, kjer ne bo potreben velik destruktivni poseg v naravo.
Če zanemarimo vse, zgoraj navede argumente proti, vse vplive na ekosistem, na živalski in rastlinski svet, vso nastalo in povzročeno škodo pred postavitvijo vetrnic, njihovo postavitev, vsa tveganja v kratkem času njihove življenjske dobe – dejstva, da za enkrat gre za v celoti neobnovljive komponente elis – vprašanja, kaj bo z vsemi temi odpadki po 20/25 letih se sploh še nismo dotaknili, ostaja osnovno neizpodbitno dejstvo, ki govori proti vetrnicam: ogljični odtis!
Za koliko bomo povečali izpuste CO2, če upoštevamo celotni proizvodni proces vetrnic, transport vseh potrebnih stotisočev ton materiala, postavitev vetrnic ob hkratnih velikih posekah gozdov, ki znatno prispevajo k nižanju CO2 in segrevanju ozračja? Eno samo drevo letno absorbira 50 kg CO2 in izloči vsaj dvakrat toliko kisika.
Ob upoštevanju samo zadnjega dejstva, pridemo do neizpodbitnega zaključka, da bi postavitev vetrnic na Pohorju prinesla skupnosti neprimerno več škode kot koristi. Glede na to, da odločevalci poznajo vsa dejstva, je nerazumljivo, da se o gradnji vetrnic na Pohorju sploh še pogovarjamo!
Pismo bralke
